• /PublishingImages/steve_mann_wearable_evolution-580x293.jpg

    AR-evolution

    23. september 2013 - Alenka Selčan

    Pred nekaj dnevi sem zasledila članek s smrtno obsodbo dobi pametnih telefov, ki naj bi jo nadomestila doba pametnih AR očal. Vrata ji odpirajo Google Glass, Vuzix M100 in Microsoft Project Glass. Če smo z nastopom pametnih telefonov govorili o dvigu paradigme, ki presega celo pojav interneta, nas verjetno res kmalu čaka nova, "očalarska" era, kjer bo slehernikov vsakdan vse bolj prepleten z nadgrajeno resničnostjo.  Pred vstopom v novo dobo si oglejmo nekaj tehnoloških biserov, ki so nastali v težnji po nadgrajeni resničnosti.

    Sensorama, 1962

    Pisalo se je leto 1962, ko je gospod Morton L. Heilig patentiral simulator Sensorama, aparat za stimulacijo čutil, ki naj bi uporabniku omogočila čim bolj resnično doživetje simulacije. Uporabnik, ki je svojo glavo namestil v Sensoramo, je kinematografsko simulacijo doživel še z dodanim zvokom, vonjem, vetrom in tresljaji. Stvaritev je tako vsebovala vse elemente večplastne simulacije in čeprav ni obnorela množic, jo lahko okronamo za prvo virtualno napravo.

    The Ultimate Display, 1965

    Gospod Ivan Sutherland je s konceptom zaslona, nameščenega na glavo (HMD), leta 1965 postavil temelje za računalniško ustvarjeno realnost. V tekstu "The Ultimate Display" je med drugim predvidel računalniški nadzor mišic in posledično možnost upravljanja računalnika z gestami. Sutherland že takrat pogumno obljubi: "Naprave, ki bodo zaznavale in interpretirale podatke o premikanju očesa, so mogoče in bodo zgrajene. Videli bomo, če z jezikom pogleda lahko upravljamo računalnik. Zanimiv poskus bo narediti projekcijo, ki bo odvisna od tega, kam gledamo."

    GlowFlow / Videoplace, 1969 - 1997

    Prvi poganjki virtualne oz. nadgrajene resničnosti so vzklili tudi v umetniških vodah. Myron Krueger je leta 1969 ustvaril prototip navidezne resničnosti - računalniško nadzirano, interaktivno okolje, imenovano "GlowFlow" (kasneje "Videoplace"), ki se prek videokamer, senzorjev in grafičnih miz odziva na gledalčeve premike. Občinstvo je lahko neposredno sodelovalo v video projekcijah, ki so jih ustvarili drugi gledalci in tako delilo izkušnjo. Videoplace se je z leti razvijal v tehnološko vse napredejši projekt, svojo zlato dobo pa je doživel v 80-tih.

    Wearable computers, 1980 -

    Steve Mann je eden od ustanoviteljev skupine Wearable Computers, ki se že od začetka 80-tih ukvarja z idejo človeškega kiborga. Pomembnejši Mannov dosežek je Eyetap, na oko pritrjena naprava (kamera-računalnik-projektor), ki računalniško procesirano sliko projecira v oko. Kot sam-svoj-poskusni-zajček je testno brezžično spletno kamero z zaslonom nosil brez prestanka kar dve leti (1994-96), z razvojem pa nadaljuje še danes.

    Augumented Reality, 1990 -

    Skovanko Augumented Reality, ki jo slovenimo nadgrajena resničnost, sta prva uporabila Tom Caudell and David Mizell, Boingova inženirja, ki sta z njo poimenovala delovanje čeladnega zaslona za upravljanje letal, ki združuje virtualno podatkovje z dejansko sliko. Sodobno definicijo je leta 1997 podal Ronald Azuma. Nadgrajena resničnost (AR) združuje realno in navidezno resničnost, je interaktivna v realnem času in deluje v 3D.

    AR na mobilnikih, 2001 -

    S pojavom mobilne kamere, GPS sistema in optičnega giroskopa zasledimo prve korake AR na mobilnikih. Leta 2001 spoznamo sistema za informiranje o kulturnozgodovinskih znamenitostih Archeoguide in GEIST, prvi mobilni AR vodič po restavracijah (Columbia Computer Graphic) in RWWW, prvi brskalnik nadgrajene resničnosti. Podrobnejši pregled razvoja mobilne nadgrajene resničnosti morda kdaj drugič, zaenkrat pa zgolj ugotovitev, da nadgrajena resničnost v svetu pametnih telefonov še ni pokazala vsega komercialnega potenciala.

    Tehnologija 6th Sense, 2009

    Zeleni možici so ravno privekali na svet, ko so na Ted Talks predstavili nadgrajeno resničnost 6th sense tehnologije. Demonstracija je sicer potekala brez prave naprave in ker sem se ravno v tem času kratkočasila z anime serijo Dennou Coil (2007), kjer mladi protagonisti nosijo AR očala, mi ni bilo jasno, zakaj tako zapeljive tehnologije ne zapakirajo v še bolj zapeljiva očala.

    Pametna očala, 2012

    Pametna očala so eden od namlajših poganjkov tehno drevesa priročnih naprav z nadgrajeno resničnostjo. Letos na voljo razvijalcem, poleti so jih preizkusili športni padalci, septembra so jih kot modno zapoved prihodnosti predstavili na newyorškem tednu mode in vse več nas je takih, ki pričakujemo, da bodo v prihodnjem letu postala dostopna tudi nam, preprostejšim smrtnikom, pa najsibodi Googlova, Microsoftova ali Vuzixova.


    comments powered by Disqus

 Catalog-Item Reuse ‭[1]‬

 Catalog-Item Reuse ‭[3]‬

 Catalog-Item Reuse ‭[2]‬

23. september 2013
167
17. marec 2014
AR-evolution
Novice