Sherlock: novo življenje slavnega detektiva

Igor Harb10. oktober 2017

Zgodba najbolj slavnega detektiva na svetu je zaživela že v toliko različicah in referencah, da se je zdelo, da smo videli že vse. Dokler ni z BBCjevo serijo kot Sherlock Holmes vstopil Benedict Cumberbatch.

 

Dogajanje BBCjeve serije Sherlock je postavljeno v sedanjost, na Baker Street v Londonu. Najprej spoznamo doktorja Johna Watsona, upokojenega vojaškega zdravnika s post-travmatsko motnjo, ki mu psiholog priporoči sostanovalca, da se bo lažje ponovno vključil v družbo. Nič kaj po naključju pristane pri Sherlocku in njegovi stanodajalki gospe Hudson, ki v tej seriji skriva marsikatero skrivnost. A več o njej kasneje.

Angleška ekskluzivnost

Najbolj nadležna stvar serije Sherlock je njena redkost. V sedmih letih so posneli zgolj 4 sezone z vsega skupno 15 epizodami. Ampak to so Britanci. Sezone posnamejo, ko je vse pripravljeno in v obsegu kot si ga lahko privoščijo. Avtorja serije Steven Moffat (tudi showrunner Doktorja Whoja) in Mark Gatiss (ki v seriji igra Sherlockovega brata Mycrofta) delata po svojem tempu, ko sta zadovoljna s scenariji in ko sta seveda vse bolj zvezdniška glavna igralca sploh na voljo. ​ Cumberbatch je oskarjevski nominiranec in kot Doktor Strange član Marvelovih Maščevalcev, a mednarodni preboj je dosegel prav s to serijo. Podobno je tudi Martin Freeman že imel nekaj uspehov (in celo spektakularen polom v filmski priredbi Štoparskega vodnika po galaksiji), vrata do glavne vloge v Hobitu pa mu je odprl prav uspeh Sherlocka.

Kako torej opisati Sherlocka Holmesa? Lik, ki ga je v 19. stoletju ustvaril angleški zdravnik in pisatelj Arthur Conan Doyle, je del kulturne podzavesti, nekje ob grškem panteonu in kultnimi rock zvezdniki. Knjige so brali milijoni, še več jih je videlo katere od številnih filmskih upodobitev, denimo klasike z Basilom Rathbonom ali sodobne akcionerje z Robertom Downeyjem Jr. A zdi se, da ga v tej seriji spoznamo znova. Cumberbatch potencira nevrotičen značaj, skorajda aristokratski kompleks večvrednosti in ljudomrzništva ter egocentrizem povsem nove sorte. Vse, kar zanima tega Sherlocka Holmesa, je reševanje ugank, čim bolj zapletenih in nemogočih primerov. To je njegova droga in prav nič ga ne ustavi na poti do novega fiksa.

 

Revolucionarni pristop

Vendar pa Sherlock ni zgolj glavni junak. Zgodba je tradicionalno podana skozi perspektivo Johna Watsona, tako da gledalci ekscentričnega junaka spremljamo skozi oči običajnega človeka, ki je nenehno šokiran, frapiran in zafrustriran nad vedenjem prijatelja. Zgodbe so fascinantne, a še bolj izstopajo vizualni elementi. Hitre montaže in upodobitve Sherlockovih mentalnih procesov so nekaj povsem novega. Seveda se je od 2010 našlo veliko posnemovalcev, a z vsako težko pričakovano sezono serija uvede nekaj novega in revolucionarnega.

To ni nikjer bolj očitno kot v t.i. božičnem delu, posnetem med 3. in 4. sezono. Naslov v angleščini je The Abominable Bride, kar so na TV Slovenija prevedli kot Ostudna nevesta, na Fox Crime pa kot Pošastna nevesta. Oba kanala trenutno namreč predvajata 4. sezono in Nevesto lahko še ujamete na ogledu z zamikom, v živo pa je 4. sezona ob petkih na Fox Crime in ob torkih na TV Slovenija 2. Skratka, čeprav je serija postavljena v sodobni London, nas Nevesta transportira v viktorijansko dobo, pri čemer igralci in liki, ki jih upodobijo, ostanejo isti, razmerja med njimi pa tudi bolj ali manj enaka. No, kolikor je pač mogoče glede na takratni položaj žensk. Patologinja Molly mora na primer biti preoblečena v moškega. Kar Sherlock seveda nemudoma opazi, a zadrži zase. Za razliko od številnih drugih njenih zasebnih misli in želja, ki jih je tekom serije deduciral.

 

Smeh in nepričakovani preobrati

In potem je tukaj humor, britanski, nepredvidljiv in neredko poln temačnih podtonov, ki smešne plati združijo z dramo, nevarnostjo in pustolovščino. Ena bolj odštekanih idej je ozadje zgodbe v kanonu dolgočasne stanodajalke. Tudi v tej seriji je na prvi pogled taka, a izkaže se, da je bila nekoč poročena z narko kraljem in da ima cel kup nepričakovanih veščin. in potem še Mycroft, Sherlockov še bolj naduti brat, ki dela za tajno službo MI6. Pri njem sta zabavna tako prevzetnost kot tudi hladni tuši, ki mu jih včasih pripravi Sherlock. No, najbolj ikonični komentar je seveda, da se je v dveh urah naučil srbščine, rekoč: »Saj je vendar indoevropski jezik.«

Ključni element zgodb o Holmesu je prikaz njegovega miselnega procesa. V literaturi so za to uporabljene besede in k temu se je zatekala tudi večina filmskih in televizijskih adaptacij. Zanimiv samosvoj pristop je ubral režiser Guy Ritchie v svojih dveh filmih, kjer najprej vidimo, kako se detektivova predvidevanja izvedejo v montaži s počasnim posnetkom ob njegovem komentarju, nato pa še v realnem času, ki deluje super hitro. Serija je ubrala svoj pristop, v katerem se elementi preiskave, kot so zapiski, dogodki, sporočila in izračuni med Sherlockovo analizo pojavljajo v zraku okrog njega, on pa med njimi lista in izbira kot na zaslonu na dotik. Pravzaprav gre za mentalno različico uporabniškega vmesnika iz Posebnega poročila, a je videti organsko in nič kaj futuristično.

 

V ospredju serije so seveda glavni junaki, a pomembni so tudi njihovi primeri. Vsaka epizoda serije Sherlock je variacija na roman ali kratko zgodbo Arthurja Conana Doyla, že od naslova naprej. Študija v škrlatnem tako postane Študija v rožnatem, Znamenje štirih postane Znamenje treh, Škandal v Bohemiji pa je prestavljen v londonsko Belgravio. Zgodbe nato sprva sledijo osnovnim elementom Doylove predloge, a smo kmalu priča ovinkom in preobratom, ki presenetijo tako oboževalce pisatelja (ali starejših filmov) kot tudi tiste, ki se z zgodbo srečajo prvič. Dokaz kakovosti scenarija so tudi pogosto nepričakovana, celo fantastična razkritja, ki spremenijo temelje vsega, kar smo do takrat vedeli. In čeprav bi opisi nekaterih elementov zgodbe delovali kot žajfnica (ljudje »vstanejo« od mrtvih, pojavijo se skrivni bratje in sestre …), te scene in preobrati praviloma učinkujejo znotraj posameznih zgodb in pustijo gledalcu precej materiala za razmišljanje. In željo po ponovnem ogledu.

Prihodnost?

Četrta sezona je zaenkrat zadnja, vendar so že vsi vpleteni poudarili, da bi želeli delati še naprej. Benedict Cumberbatch je celo dejal, da bi želel igrati Sherlocka do konca svoje kariere, vse do ostarele, nekoliko dementne različice, ki jo je nedavno upodobil Ian McKellen v filmu G. Holmes. Težava je seveda v organizaciji časa in drugih projektih, ki jih vsi ustvarjajo, a glede na fenomenalni uspeh serije obstaja tudi možnost, da zgodbo slavnega detektiva nadaljujejo na velikem platnu.

Avtorja: Mark Gatiss in Steven Moffat. Igrajo: Benedict Cumberbatch, Martin Freeman, Una Stubbs, Rupert Graves, Andrew Scott, Louise Brealey.

4. sezona Sherlocka je na sporedu TV Slovenija 2 (programsko mesto 2) ob torkih in FOX Crime (programsko mesto 214) ob petkih. S storitvijo ogled nazaj pa si lahko vsako epizodo ogledate kadar koli v tednu po predvajanju.

​Vse o novih filmih v kinu in videotekah pa si lahko preberete na novi spletni strani Gledal_A bom.

Podobni članki

© 2015 Telekom Slovenije