Test na dlani - Windows 8

Tilen Žagar4. januar 2013

Enkrat za spremembo se na Tehnikovem testu ne bo znašel nov telefon ali tablica, ampak operacijski sistem, Microsoftov Windows 8. O novih oknih je bilo prelito že mnogo digitalnega črnila in mnogo ga še bo, saj je Microsoft z osmico uvedel nekaj najbolj korenitih sprememb v uporabniškem vmesniku od Windows 95 dalje.

Mnenja so tako močno deljena, ne pomagaj(m)o pa niti tradicionalno bolj zadržani uporabniki osebnih računalnikov. Ni jih malo, ki po treh generacijah Oken še vedno vztrajno prestavljajo uporabniški vmesnik na klasičen izgled in za razliko od jabolčnih kolegov se v PC svetu spremembe sprejemajo precej bolj počasi.

Je torej Microsoft izgubil kompas in bomo naslednje leto Steam poganjali v Linuxu ali je končno prisluhnil trgu in položil temelje za novim tehnologijam bolj primerno prihodnost še vedno najbolj razširjenega operacijskega sistema na svetu? Kaj je novega, kaj je dobro in kaj slabo in kakšna izgleda pot naprej v današnjem testu na dlani. Mimogrede, če vas malce bolj tehnično obarvana sredina članka ne zanima lahko mirno preskočite na uporabniške vtise na dnu strani.

Tablica in nov začetni zaslon, asociacija, ki jo želi Microsoft pripeti k Windows 8.

Testna sistema

Glavna paradigma pri razvoju novega vmesnika so seveda zasloni na dotik, od tod tudi naše zanimanje za njih. Na drugi strani pa bo večina kupcev uporabljala Windows 8 na klasičnih osebnih računalnikih, s tipkovnico, miško in 20 in več palčnim zaslonom, po katerem tacamo samo ko z njih brišemo umazanijo. Temu primerno sem Okna preizkusil na dveh strojno sicer precej sorodnih, a iz uporabniškega vidika popolnoma različnih računalnikih.

Prvi je ne ravno najnovejši PC s sledečo strojno opremo:

  • 2,8 GHz Core 2 Duo procesor
  • 4 GB DDR2 spomina
  • GeForce GTS 250 grafična kartica
  • 500 GB trdi disk
  • Klasičen zaslon z ločljivostjo 1920 x 1080 pik
  • Windows 8 64-bit

Drugi testni sistem pa je bil Samsungov tablični računalnik 700T:

  • 1,6 GHz Core i5 procesor
  • 4 GB DDR3 spomina
  • Intel HD 3000 grafični procesor
  • 64 GB SSD disk
  • 29 centimetrski (11,6 palca) zaslon na dotik z ločljivostjo 1366 x 768 pik
  • Windows 8 Pro 64-bit

Samsungova tablica z Windows 8 ob iPadu.

Win8, Win RT, WinRT, Metro, Modern UI, Windows Store App…

Microsoft ne bi bil Microsoft, če ne bi tudi tokrat naredil cele zmede z različnimi verzijami Windowsov, preimenovanji uporabniškega vmesnika in sozvočnicam, ki označujejo tehnološko ozadje novih Oken.

Windows 8 pridejo v treh okusih, poimenovanih Windows 8, Windows 8 Pro in Windows 8 Enterprise, kjer so navadnim smrtnikom na voljo samo prvi dve izdaji. Windows 8 Pro omogočajo prijavo v Windows domeno, kriptirani datotečni sistem, virtualizacijo Hyper-V, oddaljeno namizje itd. skratka stvari, ki jih za hišno uporabo verjetno ne boste pogrešali, so pa bolj ali manj nujna ali vsaj zaželjena v delovnih okoljih.

Samsungova tablica je poganjala 64-bitne Windows 8 Pro.

Vsa nova Okna uporabljajo nov aplikacijski vmesnik (API) Windows Runtime oziroma WinRT. Je pa z osmico Microsoft prvič podprl tudi procesorsko arhitekturo ARM, na katerih teče posebna različica Windows 8, imenovana Windows RT oziroma Win RT. Tudi Win RT uporablja WinRT API. Ste že zmedeni?

Windows RT tudi niso samo Windows 8, prirejeni za ARM, ampak imajo nekaj precej resnih omejitev. Na njih ne moremo poganjati klasičnih Windows aplikacij, ampak smo omejeni na Windows Store aplikacije v »Modern« uporabniškem vmesniku, ki smo ga še pred kratkim poznali pod imenom Metro. Zato boste tudi pogosto slišali izraz metro namesto Windows Store aplikacija. V klasičnem namizju (o tem več kasneje) smo omejeni na nove Office 2013, Internet Explorer in brskalnik po disku. Najbolj znana naprava z Windows RT je Surface RT, medtem ko bo prihajajoči Surface Pro poganjal Windows 8 Pro. Razlika v uporabnosti je precejšna in zmedena poimenovanja kupcem vsekakor ne pomagajo. Kakorkoli, Windows RT na tem testu nisem preizkusil, je pa dobro vedeti, da obstajajo.

Windows 8 s tehničnega vidika

Brez da zajadram v preveč tehnične in suhoparne vode, Windows 8 prinašajo kar nekaj sprememb, ki rade ostanejo neopažene v senci novega začetnega menuja. Začne se že pri prijavi v sistem.

Še vedno je na voljo lokalni uporabniški račun, znan iz praktično vseh Oken do zdaj, nas pa Microsoft vabi, da se v sistem prijavimo z Live računom. Prednost tega je, da se izbrani podatki sinhronizirajo preko njihove oblačne storitve SkyDrive, slabost pa je odvisna od našega zaupanja v ravnanje s temi podatki. Na testu sta si PC in tablica lepo podajala IE zaznamke, gesla in zgodovino, nastavitve poštnih predalov in pošto, ozadje na namizju itd. To sicer ponujajo praktično že vsi brskalniki in odjemalci e-pošte, razlika je le v obsegu in integraciji v sam sistem. Škoda le, ker nekaj logičnih nastavitev ni vključenih, recimo razporeditev ploščic v začetnem menuju.

Ena od stvari, ki jih tudi kmalu opazimo, je hitrost in odzivnost samega sistema. Osmica se zažene precej hitreje kot Windows 7, tako iz »hladnega« zagona kot iz hibernacije in spanja, kar je za tablične računalnike odlična novica. Tudi sam sistem na enaki strojni opremi teče vsaj enako hitro kot Win7, če ne hitreje, trend, ki ga je včasih (tam nekje pred OS X 10.6) gojil Apple, za Microsoft pa ni tako vsakdanji.

Bolj zmogljiv je postal urejevalnik datotek (File Explorer) in delo z njimi. Poleg sprememb v vmesniku, ki zdaj vključuje tudi iz Officov znane trakove oz. ribbon je bolj elegantno izvedeno pečenje CD/DVDjev, Okna pa znajo po novem tudi brez dodatnih programov tako posneti kot naložiti slike optičnih medijev v ISO formatu, ki jih predstavijo kot nadvidezen DVD pogon. Ko kopiramo več datotek, so vsi podatki zbrani na enem mestu, s podrobnim pregledom hitrosti in možnostjo pavze. Če podatke prenašamo preko mreže in se povezava prekine, Windows 8 poskrbijo, da se ohrani trenutno stanje operacije in se ob ponovni vzpostavitvi povezave delo nadaljuje od tam, kjer se je končalo.

Kopiranje v Windows 8.

Poslovil se je Start gumb v levem spodnjem kotu, ki ga je nadomestil "vroči kaj kot", ki nudi enako funkcionalnost, vendar brez kakršnegakoli vidnega znaka, da tam kaj je. Podobna zgodba je z gumbom za prikaz namizja na desni strani, izkoriščena pa sta tudi zgornja kota zaslona. Vsi ti koti in geste, povezane z njimi, so seveda namenjne upravljanju s prsti, so pa pri tem dvorezen meč. Pri delu z miško in tipkovnico se večkrat počutijo kot osmi potnik na ladji Nostromo, tujci, ne ravno najbolj spretno prilepljeni na znano delovno okolje. Tako so sistemske nastavitve, dostopne preko novega "čarobnega" pulta, kot mu pravi Microsoft, celozaslonska aplikacija z le delcem nastavitev, ki jih sicer omogočajo Windows 8, za vse ostalo pa je treba v staro Nadzorno ploščo. Ki pa ravno tako ne mogoča dostopa do vseh stvari, ki jih nudijo metro sistemske nastavitve in smo na koncu prisiljeni uporabljati obe.

Za konec pa sta tu še nov začetni zaslon in Windows Store aplikacije. Začetni zaslon je vsekakor največja sprememba, ki jo bo večina uporabnikov opazila v novih Oknih. Spogleduje se z Windows Phone telefoni, kjer ravno tako lepimo, prestavljamo in spreminjamo velikost ploščic, le da imamo tokrat na voljo precej več površine. Če se želimo v mozaiku znajti, nas sistem prisili v lepše urejen in organiziran začetni zaslon, kar ni nujno slabo, in po nekaj tednih uporabe sem se že težko odločil, kakšna ureditev je boljša. Še najbolj moti privzeto predalčkanje rezultatov iskanja, ki se skrijejo pod kategorije aplikacije, sistemske nastavitve in dokumenti. Odločitev postane malce bolj smiselna, ko spoznamo polno zmogljivost vgrajenega iskalnika. Ta se povezuje z aplikacijami, ki jih nameščamo na računalnik. Geslo Pariz tako lahko poišče dokumente z besedo Pariz, internetne strani, kot jih najde Bing ali pa predstavitev mesta v potovalni aplikaciji.

Nov, precej bolj zmogljiv iskalnik v Windows 8.

Kaj pa nove aplikacije, dosegljive samo preko spletne tržnice Windows Store? V prvi vrsti so seveda namenjene tablicam in ostalim, upravljanju s prsti prijaznim napravam. In so vsaj meni pustile dokaj mlačen vtis. Če pustim ob strani število aplikacij na voljo, ki bo odvisno od celega kupa dejavnikov in v vsakem primeru vztrajno raste, so metro aplikacije za začetek počasne. Začne se že pri nalaganju, kjer obvezno nekaj sekund zremo v minimalistično animacijo.

Pri nalaganju Windows Store aplikacij boste gledanja podobnega "minimalstičnega" zaslona hitro siti.

Ne vem, ali je kriva slaba optimizacija, nepoznavanje novega APIja ali kaj tretjega, ampak tudi same aplikacije so počasne. Jetpack Joyride je na strojno opazno šibkejšem iPadu tekel kot po maslu, medtem ko se je v Windowsih ves čas nekaj zatikalo in kolcalo. Da obveznega celozaslonskega načina, ki na osebnih računalnik nima nobenga smisla, niti ne omenjam. Niha tudi kvaliteta, že znan efekt sveže zagnanih ekosistemov, ko še nihče ni dovolj visoko postavil letvice in vsi lovijo prvi val zapravljanja, preden se kupci izgubijo v množici ponudb. Še zadnji nož v srce? V Windows 8 sta nesmrtna pasjansa in minolovec na voljo samo kot Windows Store aplikaciji. Odlično Microsoft, odlično ...

Windows Store

Windows 8 z uporabniškega vidika

Vsej šminki navkljub so Windows 8 še vedno Windows. Po nekaj mesecih uporabe sem ugotovil, da še vedno večino časa preživim na namizju, ki se ni kaj drastično spremenilo, in da je nov začetni zaslon kljub svoji vpadljivosti še vedno samo imenik aplikacij, ki ga po potrebi pokličemo za nekaj sekund.

Predvsem pa sem ugotovil, da smo bitja navad. Ravno navade so in bodo največja ovira pri uporabnikih, da Windows 8 vzamejo za svoje. Koliko žolčnih razprav je že preživel internet zaradi tega, ker je po novem treba klikniti kar trikrat za ugasniti računalnik! :) Brezplačne in plačljive aplikacije, ki vrnejo ljubo start sfero v svoj kot so se razpasle kot gobe po dežju. O za moje pojme precej bolj problematični kvaliteti Window Store aplikacij se med uporabniki skoraj ne piše (no ja, verjetno se jih tudi skoraj ne uporablja).

To leti predvsem na osmico na osebnem računalniku. Kaj pa tablica? Tu sta bila testna zajčka moja starša. Ki se na računalnike ne spoznata nič. Elektronski stik s svetom vzdržujeta z iPadom, ki jima je bil samo v danem trenutnku najbolj primerno orodje, in se ne zanimata in ne obremenjujeta, ali je na škatli jabolko ali android, kateri operacijski sistem je bolj zaprt, nudi več aplikacij itd. S svojim neznanjem in brez privzgojenih navad sta bila idealen test ali je Microsoftu uspelo Okna narediti prstom prijazna.

In na moje presenečenje jima je bil koncept ploščic in potegov z roba zaslona v trenutku logičen. Predhodno operiranje z iPadom je seveda pomagalo, ampak v Windows 8 sta se takoj počutila domače. Ne glede na nereganje geekov in IT profesionalcev je Microsoft očitno zadel vsaj pravo smer, če že ne vseh detajlov. Ki jih bodo po stari navadi verjetno gladili v naslednjih Oknih.

Meni osebno pa je bila daleč najboljša stvar osmice na tablici zmogljivost. Tu nam zopet nagaja navada, ki nam pravi, da so tablice bolj kot ne malce zmogljivejše igrače. Za katere potrebuješ namenske aplikacije, da na njih preneseše glasbo in filme, posebne USB pretvornike in naprave, da po programe hodimo v namenske spletne tržnice itd. Windows 8 tablice se povežejo v omrežje kot pravi računalniki, internet gledamo v poljubnem brskalniku tako, kot smo ga navajeni z velikih zaslonov, poganajajo vse exe datoteke, ki se nam prašijo po diskih že zadnjih 20 let, predvajajo vse formate, podpirajo vso USB eksotiko ... Zame so to prve tablice, ki so dejansko uporabne za vse, ne samo za omejen nabor funkiconalnosti, ki si jo je zamislil proizvajalec. Manjka jim zloščenost iPada, pomagal bi tudi boljši nabor metro aplikacij, ampak občutek, ko na vsega nekaj milimetrov debeli tablici poženeš Visual Studio, VMwareov virtualno namizje, brez komplikacij skopiraš fotografije s fotoaparata preko USB kabla in glasbo poslušaš preko mreže v Foobaru je neprecenljiva in Microsoft je tukaj brez konkurence.

Osmica, da ali ne?

Če imate klasičen računalnik imajo Windows 8 poleg novega vmesnika še nekaj tehnoloških asov v rokavu, vendar po mojem mnenju ne opravičujejo nadgradnje z Windows 7. Tudi če se odločate za nakup novega ne izgubljate veliko, če boste osmico preskočili, oziroma je odločitev bolj v rokah vaše radovednosti kot gole funkcionalnosti.

Povsem druga zgodba je na napravah z zaslonom na dotik. V Microsoftovem svetu so Windows 8 edina smiselna izbira in kljub obveznem kravžljanju živcev z mestoma štorastim vmesnikom prinašajo zmogljivost, ki jo na tablicah nismo vajeni. Problem bo verjetno cena, saj Windows 8 tablice niso ravno poceni, je pa po igranju s Samsungovim testnim primerkom Surface Pro pridobil precej mest na mojem seznamu želja.

Podobni članki

© 2015 Telekom Slovenije