• /PublishingImages/SensationXL_panorama.jpg

    HTC Sensation XL - test na dlani

    24. september 2013 - Tilen Žagar

    Android se počasi sooča s problemom, da so si vsi telefoni podobni kot jajce jajcu, novi modeli pa izhajajo hitreje kot lahko povprečen državljan sledi samo imenom, kaj šele specifikacijam. Na prodajni pult dobiš 10 telefonov različnih velikosti in ločljivosti zaslona, hitrosti procesorja, spomina, megapikslov na kameri, da pa se stvari še dodatno zapletejo, je različnih verzij Andorida z različnim vmesnikom in drugačnimi načrti o nadgradnji malo morje, brez jasne ločnice v čem kakšen model izstopa (trpežnost, prenosljivost, baterija, fotoaprat ...?). Pri tem vsi izgledajo enako, temne tanke ploščice zaobljenih robov, katerih prednjo stran dominira zaslon, zadnjo pa fotoaparat in logo proizvajalca. Kaj torej HTCjev Sensation XL loči od množice, če si že samo ime deli z dvema bratoma, Sensatinom XE in Sensationom?

    HTC Sensation XL s slušalkami Beats by Dr.Dre

    Bel, velik in glasen

    Če mu česa ne morem očitati, je to neopaznost. Sensation XL je namreč v skladu s konfekcijsko številko v imenu ogromen telefon. Zaslon meri kar 4.7 palca. Samsungov Galaxy Note je sicer še dobra pol palca večji, a se še Samsung sam ne more odločiti, ali ga bo tržil kot telefon ali tablico. Kljub temu pa XL po XE ni podedoval višje ločljivosti zaslona (540 X 960), ampak vztraja pri 480 x 800. Škoda, saj bi tako velik zaslon dobro izkoristil dodatne piksle.

    Kljub baročni širini in višini pa je telefone vseeno zadosti tanek, da sem ga na lastno presenečenje brez problemov pospravil v sprednji žep kavbojk. Bolj kot pri prenašanju po svetu mu velikost škodi, če ste pristaš upravljanja telefona z eno roko. Za udobno delo z XLom potrebujete obe roki, k čemer "pomaga" tudi, da zaslon skoraj nima okvirja. Razlog za to so (vsaj sklepam) manjše dimenzije ohišja ob tako velikem zaslonu, posledica pa je, da se je med držanjem telefona vse preveč lahko s prsti dotakniti občutljivega dela zaslona.

    Sensation in Sensation XL

    Da pa ga res ne bi nihče spregledal, poskrbi še bela barva ohišja, ki po obliki sicer sledi nezgrešljivim HTCjevim modnim smernicam. Puncam se je zaradi tega zdel ženski, moškemu delu družbe je bilo vseeno. Vsakomur svoje, samo ob nakupu se zavedajte, da kupujete bel telefon.

    Ohišje je sicer plastično in sploh pokrovček za baterijo ne daje najbolj suverenega vtisa o trdnosti. Če vas ob živce spravljajo večje tolerance ob stikih in posedanje površin ob pritisku, XL ni ravno najboljša izbira, čeprav se mi zdi, da je to hiba vseh plastičnih telefonov.

    Telefon poganja enojedrni 1,5 GHz Snapdragon (dvojedrni v XE), podprt s 768 MB spomina. Na zadnji strani je kamera z ločljivostjo 8 MP, zaslonko F2,2 in dvojno LED bliskavico. Snema video posnetke v ločljivosti 720p, medtem ko XE zmore ločljivost 1080p. Za video pogovore je na sprednji strani še kamera ločljivosti 1,3 MP. 1600 mAh baterija je odlična, saj telefon brez prevelikega odrekanja zmore 2 dneva uporabe brez polnjenja.

    S fotoaparatom lahko slikamo tudi panoramske posnetke.

    Beats Audio

    Tisto, na kar stavi HTC, da bo prepričalo kupce, pa je Beats Audio v povezavi s priloženimi slušalkami znamke Beats by Dr. Dre. Za imenom stoji ameriško podjetje Monster, ki je sicer bolj znano po pregrešno dragih kablih in sumljivih tržnih prijemih. Spletni tehnološki blog Engadget ima zaradi navajanja izven konteksta Monster na črni listi in njihovih izdelkov sploh ne opisuje.

    Ne glede na sumljivi rodovnik so slušalke, ki jih dobimo v ličnem "pokovcu" (to so tisti zabavni mošnjički, ki jih odpremo tako, da jih stisnemo ob strani in pri tem pomirjujoče počijo), vsaj nekaj razredov nad tipičnim šodrom, ki ga proizvajalci ponavadi prilagajo mobitelom in mp3 predvajalnikom.

    So tipa "in-ear" oziroma kot jim pravimo pod Alpam, ušesne. Poleg slušalk je v pokovcu še kup različnih nastavkov, s katerim jih umerimo po svojih ušesih, v katere lepo sedejo. Kjer se slušalki na kablu združita, je še mikrofon ter gumbi za upravljanje z glasbo in prostoročno telefoniranje.

    Drugi del HTCjeve ideje o popolnem mobilnem glasbenem užitku predstavlja tehnologija Beats. Ko na mobitel priključimo slušalke (deluje z vsemi) medijski predvajalnik preklopi v način Beats Audio, ki ga po želji lahko tudi izključimo. Za kakšno posebno znanost ne gre, podoben učinek bi verjetno lahko sami izluščili z igranjem z izenačevalnikom (equalizer), po posluhu pa se mi zdi, da je v igri tudi kakšen trik, ki navidezno (naslušno?) poveča razdaljo med viri zvoka.

    Beats sem preizkusil tako s priloženimi slušalkami kot z Sennheiserjivim CX300, mučilnicami za ušesa, ki jih poleg svojih naprav prilaga Apple ter z Beats by Dr. Dre zaprtega tipa, ki jih ponekod prilagajo poleg Sensationa XL namesto ušesnih.

    Če so vaše kladivce, stremence in nakovalce vajena več 100€ vrednih ekstravaganc proizvajalcev tipa Sennheiser, AKG in Shure, potem od nobenih omenjenih slušalk ne morete pričakovati čudeža. Za normalne smrtnike in poslušanje glasbe brez skrbi za drago elektroniko pa so ušesne Dr. Drejevke odlične. Če jih primerjam z Applovimi kot nekakšnimi standardnimi predstavnicami priloženih slušalk, je zvok neprimerno bolj poln, z detajli v glasbi, ki jih prej ni slišati. Poleg tega so vsaj za moja ušesa mnogo bolj udobne. Ob boku CX300 imajo Beats manj izrazite visoke in srednje tone ter poudarjene base. Kar je po svoje smešno, saj so ravno pridušeni basi eden od efektov, ki jih izvede Beats Audio. Skupaj z mikrofonom za prostoročno telefoniranje in lično vrečko za prenašanje so Beats z naskokom najboljše slušalke, ki jih dobite priložene poleg trenutne ponudbe mobitelov.

    Nekateri operaterji prilagajo zaprte slušalke, ki pa razen izgleda ponujajo manj.

    Na internetu laho opazite tudi slike Sensationa XL z drugačnimi, zaprtimi slušalkami Beats. Odločitev, katere bodo poleg telefona, so v rokah trgovcev in operaterjev, da pa veste kaj oziroma česa ne zamujate, pa sem preizkusil tudi te druge, zaprte, čeprav jih pri Mobitelu ni. Vsekakor so bolj vpadljive, kar jim lahko pri nekaterih prinese plus točke. So pa zaradi velikosti bolj štoraste za prenašanje in poslušanje zunaj, težko si tudi predstavljam, da bi jih uporabljal med športnimi aktivnostmi. Delno se zložijo, a smo vseeno prikrajšani za "pokovec" oziroma kakšrnokoli drugo vrečko ali škatlo, kamor bi jih pospravili. Odpadel je tudi mikrofon in upravljalnik na kablu. Predvsem pa je slabši zvok. Tepe jih hiba, tipična za zaprti tip slušalk. Dobro izolirajo zvok iz okolice, a se med poslušanjem nisem mogel znebiti občutka pridušenosti in odmeva, kot da glasbo poslušam s školjko čez uho. Če bi moral izbirati med ušesnim in zaprti Beatsi, brez oklevanja vzamem ušesne.

    Za konec pa še nekaj besed o Beats Audio. Kot sem že omenil, v tem načinu Sensation XL zaduši base, poudari visoke tone in se trudi pričarati občutek prostorskega zvoka, oziroma sem vsaj to slišal jaz. Po nekaj dneh nadlegovanja mimoidočih je bil sklep naslednji: ne glede na slušalke, se je večini zdel zvok boljši brez Beats Audio. Odločitev je bila povezana tudi z zvrstjo glasbe in nekateri so se v različnih žanrih odločali za različne nastavitve. Na koncu imajo sicer vsaka ušesa svojega malarja, zato sem prepričan, da bo marsikomu zvok z Beats Audio bolj všeč, ostali pa ga lahko mirno izključite.

    Android in Sense

    Sensation XL poganja Android verzije 2.3.5 s HTCjevim vmesnikom Sense 3.5, obljubljena pa je nadgradnja na Android 4.0. Na Tehniku ponavadi ne pišem o Androidu in ne testiram telefonov z njim, in od kar sem zadnjič zares uporabljal telefon s takrat še Frozen Yogurtom, je minilo več kot leto. Tako sem se po dolgem času lahko spet malce več ukvarjal z Googlovim operacijskim sistemom in odkrival, kaj je novega in boljšega po enem letu.

    Žal, ne veliko. Android je zasluženo absolutni hit letošnjega leta, pred kratkim so se pohvalili, da se dnevno registira več kot 700.000 androidnih naprav, mene pa je presenetilo, koliko starih zamer in napak je še ostalo. Za večino sicer ni kriv samo operacijski sistem, ampak HTCjev vmesnik, sem si pa v samo parih dneh zapisal cel seznam nevšečnosti.

    HTCjeva aplikacija za SMSe vestno podčrtava besede, čeprav je v sistemskih nastavitvah črkovalnik (spell checker) izklopljen. Če sporočila pišete v slovenščini je SMS rdeč kot kontrolna naloga iz osnovne šole. Ta ista aplikacija včasih ni želela poslati odgovora, češ da je napačna številka, čeprav je pred tem pogovor tekel normalno. Widget s priljubljenimi stiki je v polovici primerov ob menjavi domačega zaslona potreboval par sekund, da je osvežil seznam, med tem pa sem imel na izbiro samo en kontakt. Telefon se dostikrat ni mogel odločiti, ali je registiral pritisk ali poteg, k čemur so botrovala tudi nihanja v odzivnosti vmesnika, kar je widgete prestavilo v način za urejanje. Če se je telefon odločil, da je bil poteg s prstom prehiter, sem namesto sosednjega zaslona gledal v vrtiljak vseh domačih zaslonov, kar sicer izgleda lepo, a mi njegova praktična vrednost ni čisto jasna. Sploh pa so me presenetile napake kot ta na spodnji sliki. Je sicer povsem lepotne narave, vendar ne razumem, kako lahko nekaj takšnega uide programerjem in oblikovalcem v tako osnovnem delu vmesnika, kot je telefonski klic.

    Pol teksta v gumbih je mirno odrezanega.

    Market je ne glede na hitrost povezave v svet počasen, med nadgradnjo aplikacij je enkrat sploh povsem odpovedal in ga je bilo potrebno "ubiti" v task managerju. Kljub 1.5 gigaherčnem procesorju se vmesniku dostikrat kolca, kar je predvsem boleče, če si navajen svilnatega premikanja v Windows Phone 7. Vse te stvari bi pričakoval od novinca na trgu, ne pa od uveljavlenega in zrelega operacijskega sistema ali vmesnika, kar Andorid in Sense sta.

    Da ne bo vse tako črno, priljubljenost Androida ni iz trte zvita. Market je poln aplikacij, zaradi katerih lahko praznite kreditno kartico in širite funkcionalnosti telefona. Android omogoča ogromno prilagodljivost, in če vam Sense ni všeč, ga lahko zamenjate s čim drugim in iz telefona naredite svoj digitalni švicarski nož. Na tem področju Andorid še kar nima para in je sistem, ki nudi največ. Po mojem mnenju pa žal tudi zahteva največ. Če vam to odgovarja, super, sam pa nisem med največjimi navdušenci ukvarjanja s sistemom zaradi sistema samega.

    Sklep

    Sensation XL je telefon, ki se bo najbolj usedel v srca mladim. Izstopa z belo barvo, velik zaslon je odličen za brskanje po internetu in igranje iger (z lahkoto sem popravil rekord v Fruit Ninja), Android omogoča odlično prilagodljivost in kupe aplikacij, z Ice Cream Sandwich pa je poskrbljeno za nadgradnje v prihodnosti. Osebno so me najbolje navdušile slušalke, ki bi v nekem drugem, bolj utopičnem svetu, lahko postale standardni del priložene opreme. Upal bi si trditi, da so Beats najboljše slušalke, ki jih lahko dobite skupaj s telefonom.

    Če pa vas te stvari ne ganejo, vam dodatek kvalitetnejših slušalk ne opraviči cene in če vas moti, da je treba telefon za vsako malenkost prijeti z obema rokama, poglejte rajši za čim manjšim, izbira je velika. Da bi telefon res vzel za svojega, je meni preprečila predvsem velikost, pomagal pa ni niti nespiljen občutek uporabniškega vmesnika. Se mi je pa po parih dneh z XLom ne ravno mala Omnia 7 zdela prikupno majhen telefon :)

    HTC Sensation XL najdeš tudi v Mobitelovi ponudbi na spletni strani.


    comments powered by Disqus

 Catalog-Item Reuse ‭[1]‬

 Catalog-Item Reuse ‭[3]‬

 Catalog-Item Reuse ‭[2]‬

24. september 2013
1768
24. september 2013
HTC Sensation XL - test na dlani
Test na dlani
Android