• /PublishingImages/Infinity_Blade_2_fotka2.jpg

    [iOS] Infinity Blade 2

    24. september 2013 - Tilen Žagar

    Obstajajo igre, ki izgledajo kot da so ušle iz osemdesetih, za njimi stoji "one man band", oseba, ki je istočasno programer, grafični oblikovalec in se med oddihom za kavo ukvarja še s prodajo, pa so vseeno čisto prave igre. In obstajajo igre, pod katere se podpišejo znani studiji z obsežnim moštvom, pa vseeno nisi čisto prepričan, če nastali mineštri lahko rečeš igra ali igrica. In tu nekje hodi Infinity Blade 2, nadaljevanje priljubljenje "mečevalnice" z iOSa.

    Ampak začnimo na začetku. Infinity Blade je bila prva igra na iOSu, ki jo je poganjal Unreal Engine 3, tretji iz serije izjemno zmogljivih grafičnih pogonov, za katerimi stoji Epic Games. Ta je širši javnosti znan z igrami kot so Unreal (Tournament) in serijo Gears of Wars, skratka igre, kjer je poleg igralnosti vedno izstopala tudi grafična podoba. Temu primerno so bila velika pričakovanja pri Infinity Blade, sploh ker sta nas Epic in Apple pred tem dražila s tehnološkim demom Epic Citadel, ki je dodobra namučil grafične procesorje. Infinity Blade je bila ob izidu najhitreje prodajana mobilna igra, v 4 dneh so prodali za 1,6 milijona dolarjev izvodov, kritiki so jo kovali v zvezde in nadaljevanje je bilo neizbežno.

    Igra sama združuje igranje domišljijskih vlog (fantasy role playing) in sabljarske dvoboje, kjer z vlečenjem potez po zaslonu zadajamo udarce in se branimo pred njimi. Pri tem so v zgodbo vključili spretno reciklažo. Ujeti v večni boj proti nesmrtnem tiranskem kralju smo preizkušali ostrino njegovega rezila, dokler nam končno ni uspelo uveljaviti predčasnih volitev. Kralj je bil pri prvem sprehodu skozi igro odločno pretežak, zato so na pomoč priskočili potomci. Če ni uspelo nam, je za nami prišel naš sin (če ne kvarim preveč zgodbe), z vso opremo in izkušnjami, ki smo si jih v bojih pridobili. Na poti do kralja nam je stalo nekje 10 sovražnikov, ki jih je bilo potrebno odstraniti za nov poizkus. Ti so postajali z vsakim poizkusom težji izziv, da je bojevanje (p)ostalo zanimivo, igra pa je zvito pridobila na dolžini.

    Infinity Blade 2 na iPadu ...

    Kaj je torej novega v Infinity Blade 2? Izboljšali so že tako odlično grafiko. Skozi cvetoče češnje in razpoke v obzidju iščejo pot sončni žarki, po ribniku se preganjajo japonski koiji, marmornate dvorane so polne odsevov in teksture so na mestih že prav fotorealistično natančne.

    Samega igralnega sistema niso pretirano spreminjali. Potegi po zaslonu predstavljajo udarec s trenutno izbranim hladnim orožjem, na dnu zaslona so še gumbi za izmik in blokiranje s ščitom. S spretnim izmikanjem, prestrezanjem udarcev in pravočasnim skrivanjem pod ščitom si zgradimo priložnost, da vlogo napadalca prevzamemo mi, nakar s pametnim kombiniranjem zadamo čim več škode. To ponavljamo dokler na nogah ne ostanemo samo mi. Če nam to ne uspe lahko boj ponavljamo dokler nam ne uspe, brez kazni v obliki izgube prisluženih cekinov ali izkušenj.

    ... in na iPhoneu. Razlike ni.

    Vsaka zmaga nam prinese izkušnje in ko jih je dovolj, lahko nadgradimo 4 lastnosti lika, kot so zaloga zdravja, moč napada itd. Da se v boj ne odpravimo goli, zbiramo še opremo. Na voljo so nam različne čelade, oklepi, ščiti in magični prstani, s pomočjo katerih se z risanjem pravih simbolov na zaslonu igramo Gandalfa. Orožja so razdeljena na 3 sklope, ki se malenkostno razlikujejo po načinu igranja. Z enoročnimi orožji se lahko skrijemo za ščit, zamahi s težkimi dvoročnimi orožji so počasni, a če zadanejo, ne skoparijo s škodo, pri obrambi pa moramo predvidevati smer napada. Najhitrejši smo, ko v vsaki roki držimo svoje rezilo, a se moramo zanašati na prestrezanje udarcev in spretno izmikanje. Opremo in orožje še dodatno prilagodimo z vstavljanjem draguljev, ki jim odvisno od tipa širijo osnovne lastnosti.

    Vse dobrote so ves čas na voljo v priročni trgovini, za katero pa potrebujemo zlatnike. Te najdemo v skrinjah in v vrečah, naključno nametanih po okolici. Kadar nismo zaposleni z bojevanjem, tako prečesavamo skrite kotičke in podporne stebre, za katerimi se lahko skriva bogastvo. To nekako predstavlja tudi ves igralni del. Po starodavnem stolpu se ne sprehajamo prosto, ampak s kliki na vroče točke. Na več mestih naletimo na razpotja in za razliko od prvega dela je več prepletanja in končnih točk, kjer nas pričaka eden od šefov. Ti so praviloma precej težji nasprotnik, na voljo pa imamo samo en poizkus. Po vzoru enice nas neuspeh prestavi na začetek poti, ampak z vsem doseženim znanjem in opremo.  Vse to razlaga zgodba o boju nesmrtnikov (deathless), ki nadaljuje kjer je končal prvi del, in sploh ni napačna.

    Boj je v okviru omejitev sistema dodelan, prepoznavanje udarcev brezhibno (razen obvezni Thorne prstan, ki namesto zdravilnega  uroka še vedno v najbolj neprimernem trenutku strelja strele) in raziskovanje stolpa dovolj obsežno, da ponavljanje ni moteče. Hitro pa lahko postane tečen sklepni del igre, kjer smo obsojeni na ponavljanje 4 bojev brez možnosti cepitev poti. Ravno tako igra v osnovi še vedno stavi na človeško lastnost, ki jo sicer rajši pripisujemo hrčkom. To je zbiranje. Zbiramo denar, izkušnje, boljše meče, boljši ščit, samo še en nasprotnik, samo še 2000 cekinov ... Temu se lahko izognemo, in denar v igri kupimo s pravim denarjem, v App storu, kar očitno postaja stalnica za iOS igre. To sicer ni nujno, je pa najboljša oprema precej draga in je treba imeti kup potrplenja, da napraskamo potrebno vsoto. To diši po poceni zaslužku in vsaj meni osebno postaja vedno večja temna pika igranja na Jabolkih. Če je tak sistem še nekako sprejemljiv v brezplačnih naslovih, pa ne vidim razloga, da obstaja v naslovih, ki stanejo tudi 5 in več evrov, in bi lahko vso to grabljenje odpravili z bolj uravnoteženim sistemom.

    Kljub razširjanju vsebine pa je izginilo večigralstvo, ki smo ga dobili v eni od razširitev za prvi Infinity Blade. Avtorji sicer tudi za IB2 že obljubljajo kup brezplačnih dodatkov in skoraj bi šel staviti, da se bo večigralstvo slej ko prej vrnilo.

    Komu torej pripročiti Infinity Blade 2? Igra se lahko pobaha z verjetno najboljšo grafiko na iOSu, če ne na kar vseh mobilnih napravah. Boj je zanimiv, čeprav ga iskreno lahko dokaj hitro zaobvladamo in v njem ne gre iskati kompleksnosti sistema s kakšnega Soul Caliburja. Zgodba ni napačna in opazovanje rasti lika definitvno prinaša zadovoljstvo. Kljub vsemu pa slej ko prej ugotovimo, da ves čas pogrevamo isto juho, naj bo še tako dobra. Ko sem v slabe pol ure tretjič stal pred istim sovragom, samo zato ker sem v sklepnem boju zamudil s pravo reakcijo za pol sekunde sem se že praskal po bradi, v čem je smisel. Poleg opazovanja lepih animacij je poleg bojevanja vsebine bore malo, zato tudi uvodna misel, ali IB2 lahko že rečam prava igra ali je še vseeno samo lepše zapakirana igrica. Ampak na drugi strani za precej bolj plitke in kratke naslove založniki na konzolah in osebnih računalnikih mirno računajo 30 in več evrov, medtem ko je IB2 vaš za 5,49 €.Na koncu ga bosta tako ali tako morali imeti, če že ne zaradi drugega, da kolegom z Galaxy S2 pokažete, kaj je to grafika na mobitelih ... :)


    comments powered by Disqus

 Catalog-Item Reuse ‭[1]‬

 Catalog-Item Reuse ‭[3]‬

 Catalog-Item Reuse ‭[2]‬

24. september 2013
1764
24. september 2013
[iOS] Infinity Blade 2
Novice
iOS