Potopitvena, interaktivna umetnosthttp://tehnik.telekom.si/kolumne/potopitvena-interaktivna-umetnostPotopitvena, interaktivna umetnostGP0|#3420eebf-654f-4d34-9a3f-09f00ebd16ef;L0|#03420eebf-654f-4d34-9a3f-09f00ebd16ef|Kolumne;GTSet|#4a74a62c-a60a-4e7a-9cdf-07a881fa48bc350519.6.2017 8:00:00<div class="ExternalClassBD8A673CF00F40FEA458110042BE01AE"><p>Z letošnjim junijem je vzniknila nova platforma navidezne resničnosti <a href="http://www.acuteart.com/">Acute Art</a>. Tokrat gre za umetniško usmerjen projekt. Acute Art svoja virtualna vrata odpira vsem, ki jih zanima potopitvena, interaktivna umetnost. Platforma bo globalno zaživela jeseni, njeno otvoritev pa zaenkrat naznanjajo tri ikonska imena sodobne umetnosti: Marina Abramović, <a href="http://www.jeffkoons.com/">Jeff Koons</a> in <a href="http://www.olafureliasson.net/">Olafur Eliasson</a>.</p><div class="video-container"> <iframe width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/gVHiWqIw3J4" frameborder="0"></iframe>  </div><p>Naloga, ki so si je zadala ekipa mislecev in izumiteljev te galerije brez zidov, je zagotoviti, da bo umetnost ohranila mesto v neprestano razvijajoči se digitalni prihodnosti. Na svoji spletni strani se pohvalijo, da gre za prvi umetniški studio navidezne resničnosti, namenjen produkciji in distribuciji sodobne umetnosti. Ker sodelujejo s pomembnimi univerzami in globalnimi tehnološkimi podjetji, utirajo pot umetnikom, ki želijo razvijati svojo tehniko rabe novodobnih tehnologij in umetne inteligence.</p><p>Osrednji cilj platforme je ustvariti pogoje za prehod umetnosti iz preprostega tusvetja v mnogoterje navidezne resničnosti, hkrati pa prav s tem raziskovati meje tovrstnih tehnologij.</p><h3>Pionirji</h3><p>No, umetniško zanimanje za virtualne svetove ni nič novega. Eden od pionirjev interaktivne, virtualne umetnosti, Myron Krueger, je že leta 1969, torej komaj sedem let po znameniti Heiligovi <a href="http://tehnik.telekom.si/novice/ar-evolution">Sensorami</a>, ustvaril prototip navidezne resničnosti – računalniško nadzirano, interaktivno okolje, imenovano GlowFlow.</p><p>To je bil eden od prvih umetniških projektov, ki se prek videokamer, senzorjev in grafičnih miz odziva na gledalčeve premike. Občinstvo je lahko neposredno sodelovalo v videoprojekcijah, ki so jih ustvarili drugi gledalci, in tako delilo izkušnjo. Z leti je Krueger razvijal tehnološko vse naprednejše projekte, pomembnejši med njimi pa je Videoplace (1975), ki je zlato dobo doživel v 80. letih prejšnjega stoletja.</p><div class="video-container"> <iframe width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/dqZyZrN3Pl0" frameborder="0"></iframe>  </div><h3>Potopitvena umetnost v 90-tih</h3><p>V 90. letih, ko so se na trgu pojavili prvi potopitveni naglavni seti, je bila navidezna resničnost vroča tema mislecev umetnosti in kiber kulture. Za pionirskimi VR-deli je stalo kar nekaj pomembnih umetnic.</p><p>Kanadčanka Char Davies, umetnica in ustanoviteljica dveh računalniških podjetij za razvoj 3D- in potopitvene programske opreme (Softimage 1988-1994 in Immersence 1998), je kaj kmalu ugotovila, da z navidezno resničnostjo lahko preučujemo svoj pogled na svet, kar pripomore k filozofski izkušnji. Za Daviesovo je navidezna resničnost podaljšek umetnosti, v katerem se dvodimenzionalna slika zavoljo tehnologije raztegne v tridimenzionalni svet, ki vabi k interakciji.</p><p>Vizualnih komponent potopitvene izkušnje Daviesova ne ustvarja več s tradiconalnimi metodami, pač pa z algoritmi, to pa je za devetdeseta revolucionaren premik v digitalno umetnosti, ki ga zasledujemo še danes. Za serijo del Interior Body Series je Daviesova leta 1994 prejela priznanje Ars Electronice, med njenimi pomembnejšimi umetniškimi projekti navidezne resničnosti naj omenimo še Osmosis (1994) in Ephémère (1998).</p><div class="video-container"> <iframe width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/54O4VP3tCoY" frameborder="0"></iframe>  </div><div class="video-container"> <iframe width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/XCWaMll0leI" frameborder="0"></iframe>  </div><h3>Prvi interaktivni potopitveni film</h3><p>Francozinja Nicole Stenger je med letoma 1989 in 1992 na MIT-u ustvarila prvi interaktivni potopitveni film Angeli. Gledalec si je film ogledal z visokoresolucijskimi očali HRX, ki jih je razvil Jaron Lanier, in si za interakcijo nadel rokavice VPL Dataglove.</p><div class="video-container"> <iframe width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/RhSzFDFe8KU" frameborder="0"></iframe>  </div><p>V začetku novega tisočletja je navidezna resničnost navkljub nekdanjim obetom poniknila vse do povratka, ki ga je spodbudil Oculus Rift. A tudi danes se zdi, da smo še vedno na začetku potopitvenih umetnosti. Morda bodo prav projekti, kot je Acute Art, spodbudili tako ustvarjalce kot gledalce k razvoju del, ki bodo nekoč zapisana med klasike umetniških stvaritev.</p><p>Viri: <a href="http://www.acuteart.com/">acuteart.com</a>, <a href="http://www.jeffkoons.com/">jeffkoons.com</a>, <a href="http://www.olafureliasson.net/">olafureliasson.net</a>, <a href="https://www.youtube.com/watch?time_continue=1&v=gVHiWqIw3J4">youtube.com</a>. </p></div>

Nalaganje vsebine
© 2016 Telekom Slovenije