AI ustvarja novega Rembrandta in igra Doom

Alenka Selčan 25. april 2016
/PublishingImages/rembrant-ai-hero.jpg

Umetna inteligenca vznika kot mozaik zaenkrat nepovezanih koščkov. Mala šola globokega učenja ima vse bolj zahteven predmetnik in vedno več je projektov, ki želijo njen napredek. Navkljub opozorilom Stephena Hawkinga in drugih, da je nenadzorovan vznik umetne inteligence lahko resna grožnja človeštvu, ji raziskovalci po vsem svetu zadajajo vse bolj različne naloge.

Poznamo pravniškega in pronicljivega Watsona, osebne asistentke Siri, Cortano in Alexo, letos pa zagotovo tudi leto robo-klepetulj, ki se bodo, če sodimo po Microsoftovi Tay, morali o človeški naravi še veliko naučiti.

Nedavno je s prepričljivim uspehom v igri go s svojo slavopožel Googlov AlphaGo, kar je spodbudilo raziskovalce umetne inteligence k vprašanju, kako bi se ta odrezala v igranju legendarne računalniške igrice Doom, pošastne prvo-osebne streljačine iz leta 1993, ki prav letos dobiva svojo četrto, še strašnejšo različico.

 

Da bi ugotovili, ali se umetna inteligenca le na osnovi vizualne informacije zna prebiti čez labirint peklenskega planeta, bodo na letošnji IEEE CIG 2016 - konferenci računalniške inteligence in iger, ki bo septembra potekala na grškem Santoriniju, priredili posebno tekmovanje Visual Doom AI Competition. http://vizdoom.cs.put.edu.pl/competition-cig-2016

Čeprav spoznorje za nagradni sklad še iščejo, se zdi, da bo tekmovanje privabilo nekaj udeležencev, ki bodo do takrat svojo umetno inteligenco morali naučiti tekanja po mračnih hodnikih, odkrivanja skritih prehodov in izhodov, predvsem pa obrambe pred rogatimi zlobci, letečimi žogami in drugim pošastim, ki prežijo na vsakem vogalu. O tem, kako bo tekmovanje uspelo in kdo bo najboljši med njim, poročamo septembra. Naj zmaga najboljša!

Če ste ob tej novici dvignili nos, češ, da bi umetno inteligenco uporabili za bolj plemenite opravke, vas bo razveselila novica, da so jo nedavno naučili tudi slikati in to vsaj tako dobro, kot je znal to početi znameniti nizozemski renesančnik Rembrandt van Rijn.

V projektu The next Rembrandt so se raziskovalci globokega učenja zadali izziv, da tega velikega umetnika oživijo in ustvarijo še kakšno sliko, ki bi bila videti natanko tako, kot da bi jo ustvaril sam mojster, le da je ne bi naslikali s čopiči, temveč s podatki in tehnologijo.

 

Po analizi 346.tih Rembrandtovih slik, na katerih so merili značilnosti upodobljenih obrazov. Da bi bila slika zares prepričljiva, so poleg svetlobe in barv analizirali še teksturo, saj so se odločili, da bodo sliko natisnili s 3D tiskalnikom. Ko so zajeli vse potrebne podatke, so navedli nekaj parametrov o tem, kakšno sliko želijo. Odločili so se, naj gre za portret belega moškega z brki in brado, starega med trideset in štirideset let, ki naj bo bolečen v črno obleko z belim ovratnikom, nosi naj klobuk s širokimi krajci. Rezultat je osupljiv. Le kdo si drzne trditi, da Rembrandt ni vstal od mrtvih?

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
25. april 2016
2949
25. april 2016
AI ustvarja novega Rembrandta in igra Doom