Ali bogataši sanjajo drugačne sanje?

Alenka Selčan 22. december 2015
/PublishingImages/bogatasi-sanjajo-drugacne-sanje-hero.jpg

V prazničnem decembru le malokdo ne zahrepeni po bogastvu, ki bi ga odrešilo finančnih muk, da bi lahko svoje najdražje obdaroval z najdražjimi darili. Biti širokogruden božiček je zagotovo lažje biti tistim onkraj finančnih tegob slehernika, a koliko ljudi bi v primeru bajnega bogastva svojo dobroto razširilo čez vse človeštvo?

Če odmislimo seštevek premoženja bratov Koch, Forbesovi lestvici najbogatejših z 79.2 milijardami ameriških dolarjev še vedno kraljuje Bill Gates. Gates, ki je tako bajno bogat, da bi se lahko uvrstil celo med 37 najbogatejših držav na svetu, se z lovoriko najbogatejšega Zemljana kiti vse od leta 1995, nekaj turbolence je doživel v obdobju med letoma 2008 in 2013, a od tedaj je njegova pozicija na prestolu najbogatejših znova neomajna.

Menite, da človek na prestolu stori dovolj za zmanjševanje revščine in pravičnejšo distribucijo bogastva? Takole sta v začetku letošnjega leta z ženo Melindo delila svojo vizijo lepše prihodnosti:

 

Gates sveta (pa tudi svojega bogastva) ne kani oplemenititi le z Windows 10 in s težko pričakovanim Hololensom, temveč tudi z izboljšanimi koruznimi semeni, izobraževanjem najrevnejših in njihovo integracijo v mobilno bančništvo.

Kaj pa druge zvezde z neba informacijske tehnologije? Med prvo stoterico po pričakovanjih najdemo šopek tistih, ki z internetnimi storitvami in pametno tehnologijo krojijo svojo, pa tudi našo prihodnost.

Že na drugem mestu najbogatejših je Carlos Slim Helu, potomec libanonskih imigrantov, lastnik več kot dvesto mehiških podjetij, tudi tamkajšnjega Telecoma, ki ga od Gatesovega prestola ločuje borih 4,1 milijarde.

Če ste se nadejali, da boste med prvo petnajsterico zagledali še kakšnega od znamenitih internetnih veljakov, imate komajda prav. A šele na 15. mesto se s 34,8 milijardami uvršča Jeff Bezos, prvi mož Amazona, ki pa se ne more ravno pohvaliti s dejanji za lepši in pravičnejši svet, saj prav Amazon postaja sinonim za izkoriščevalsko podjetje, ki zaposlenim nudi nečloveške pogoje in jim močno krati najosnovnejše pravice.

Ob grozljivih novicah o tem, kako Amazon zaposlenim ne opravičuje odsotnosti niti, ko ti zbolijo za rakom ali če na primer ob rojstvu izgubijo otroka, se politika Marka Zuckerberga, ki ga je Forbes postavil na 16. mesto, zdi skorajda svetniška, saj sveže pečeni očka zaposlenim na Facebooku omogoča in celo priporoča porodniški dopust.

V začetku decembra je Zuckerberg presenetil z izjavo, da bosta z ženo kar 99 % svojih Facebookovih delnic preusmerila v iniciativo Chan-Zuckerberg. Po spletu je brž završalo, da gre za dobrodelno organizacijo, ki bo revnim malodane delila denar, a kmalu se je izkazalo, da gre le za družbo z omejeno odgovornostjo, ki pa se bo, podobno kot projekt Billa in Melinde Gates, zavzemala za napredek človeškega potenciala in promocijo enakosti.

Oh, kako lepo je brati speve najbogatejših o tem, da svet navkljub groznim naslovom dnevnega časopisja napreduje, ker se nasploh zdravje izboljšuje, znanje širi in revščina zmanjšuje. Takoj se počutimo bolje, mar ne?

 

19. in 20. mesto najbogatejših si delita Alphabetovca Larry Page in Sergej Brin. Z ustanovitvijo Alphabeta sta znova dokazala, da njuna vizija presega zgolj Googlove okvire, človeštvu pa skušata pripomoči predvsem s podaljševanjem življenja (no, najbrž tega ne bomo deležni prav vsi) in z odkrivanjem popolnega zdravja. V septembru sta Larry in Sergej dokazala, da imata posluh za tudi za begunce, saj sta zbrala 14 milijonov dolarjev in jih namenila beguncem posvečenimi organizacijam. V primerjavi s skoraj 60 milijardami, kolikor skupaj znaša njuno premoženje, se zdi teh nekaj milijonov le kapljica v morje. Bolje to, kot nič, a vseeno se poraja vprašanje, koliko denarja bi bilo pravzaprav treba nameniti, da bi ozdravili bližnjevzhodno rano.

Za konec sprehoda med najbogatejšim odstotkom prebivalstva, ki ima svojih rokah več kot polovico svetovnega premoženja, se ustavimo še pri stotem klinu, kjer presenetljivo nizko čepi Elon Musk, soustanovitelj Paypala. Ekscentrik, ki mu bi bilo vredno nameniti več pozornosti, s svojim precej skromnejšim bogastvom v vrednosti dvanajstih milijard nekoliko spominja na fantka, ki se namesto s plastičnim modelčkom Apolla 11, igra s čisto pravim vesoljskim programom - Space X. Morda je res edina rešitev za svet, ki ga danes tepta že skoraj 7,4 milijarde ljudi, da človeštvo začnemo seliti na druge planete.

 

A Musk ne zre le proti Marsu, temveč ga zanima tudi, kako izboljšati razmere na Zemlji. V času, ko svetovni vrh še ugotavlja, kaj bi bilo potrebno narediti proti globalnim vremenskim spremembam, Musk že nudi delno rešitev, ki pripomore k zmanjševanju globalnega segrevanja. Že leta 2003 je namreč ustanovil tovarno električnih avtomobilov Tesla, ki se bodo v prihodnosti v celoti hranili s čisto, sončno energijo. Ta naj bo možnosti zajeta z optimiziranimi in ugodnimi zbiralniki sončne energije Tesla, ki pa so že danes dovolj zmogljivi, da z energijo lahko oskrbijo celo skromnejše gospodinjstvo.

Musk je nedvomno človek prihodnosti, kar med drugimi dokazuje tudi z novim samovozečim avtomobilom, se pa tudi zaveda, da je včasih zavoljo razvoja treba stopiti korak nazaj. Tako je eden od pobudnikov in podpisnikov proti nenadzorovanemu razvoju umetne inteligence, nedavno pa je soustanovil podjetje Open AI, ki se zavzema za uravnotežen in nedobičkonosen razvoj strojnega učenja in posledično bolj človeški AI.

Dramatično leto 2015 se poslavlja in prav je, da se vsaj za hip tudi sami prepustimo sanjarjenju. Kaj bi torej storili vi, dragi bralci, ko bi tudi vašemu zagonskemu podjetju nenadoma uspelo?

Kako bi vi (če bi) poskrbeli, da bi bil svet lepši ne le za 1% najbogatejših, pač pa za vseh 7,389,334,467+ ljudi?

Viri fotografij: Facebook, SpaceX, iStockPhoto

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
22. december 2015
2791
28. december 2015
Ali bogataši sanjajo drugačne sanje?
Android, BlackBerry OS, iOS, Windows Phone 8