Bo učenje v prihodnosti stvar preteklosti?

Alenka Selčan 14. marec 2016
/PublishingImages/ucenje-prihodnosti-hero.jpg

„I know Kung-Fu.“ Neo, Matrica, 1999

Le kdo ne pomni legendarnih besed, ki jih je v filmu Matrica izrekel Neo, ko so mu znanje o tej veščini s pomočjo tehnologije naložili naravnost v možgane. Ni ga bilo študenta, ki ob tem ne bi globoko zavzdihnil. Le kdo si ne bi želel takšne naprave? Kar tako, brez truda bi v nekaj sekundah osvojili katero koli znanje, pa naj gre za učenje novega jezika ali pa za pilotiranje letala. Širina znanja sicer še ne zagotavlja modrosti, pripomore pa k razumevanju sveta in izboljšuje delovanje v njem.

 

A ker živimo v dobi, v kateri zamisli iz znanstveno-fantastičnih filmov kalijo nadvse dobro, tudi to postaja povsem mogoče. Vsaj tako zatrjujejo raziskovalci kalifornijskega laboratorija HRL Laboratories, ki se hvalijo, da so do nove metode učenja naredili pomemben korak. Dr. Matthew Phillips je s svojo ekipo raziskovalcev namreč odkril, da stimulacija možganov z nizkim električnim tokom pripomore k učinkovitejšem učenju.

 

S trankranialno magnetno stimulacijo so šestim profesionalnim pilotom izmerili, kako delujejo njihovi možgani in zajete vzorce prenesli na učence. Tiste dele možganov, ki so bili pri pilotih dejavni med poletom, so z nizkim enosmernim tokom spodbujali tudi pri novincih, medtem ko se ti učili leteti v simulacijski komori.

Raziskovanje pozitivnega učinka transkranialne magnetne stimulacije na možgane sega že v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. TMS že več let uporabljajo v medicinske namene. Z njo blažijo kronično depresijo, pomaga pa tudi tistim, ki okrevajo po možganski kapi. A šele raziskava dr. Phillipsa odpira možnost, da bi magnetno stimulacijo možganov uporabljali tudi za pospeševanje praktičnega učenja.

Dr. Phillips predvideva, da bo v prihodnosti takšna metoda učenja povsem samoumevna in verjame, da bo z optimizacijo in prilagajanjem stimulacije posamičnim možganom ta tehnologija postala dostopnejša, takšno usposabljanje v učilnicah pa rutina. Meni, da bo stimulacija možganov lahko pomagala pri usposabljanju voznikov, pripravi na študijske izpite ali pri učenju jezikov.

Pa se za hip prepustimo domišljiji in si na osnovi te novice zamislimo, kako bo učenje videti leta 2036. Takrat bo nevrostimulacijska kapa najbrž obvezna oprema vsakega šolarja, ki pa mu pravzaprav ne bo treba več hoditi v šolo, saj bo potrebno znanje osvojil, še preden bo vstal iz postelje.

Vsakdo se bo tako lahko naučili voziti avto, a tega znanja ne bo nihče rabil, saj se bomo vsi vozili s samovozečimi se avtomobili. Lahko se bomo naučili novega jezika, a to ne bo potrebno, saj bo Google do takrat že ustvaril ribico babilonko, ki bo poskrbela za medsebojno razumevanje. Bo takšna metoda učenja sploh še koristna, če bodo večino dela opravili roboti? Seveda. Še vedno se bomo lahko naučili vsaj kung-fuja.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
14. marec 2016
2892
14. marec 2016
Bo učenje v prihodnosti stvar preteklosti?