Dekodiranje prihodnosti na Microsoftov način

Alenka Selčan 13. november 2015
/PublishingImages/future-decoded-hero.jpg

Leta 2030 boste imeli svoj samovozeči avto. Življenjska doba vaših vnukov bo zapisana s trimestno številko. V tem stoletju bomo odkrili življenje onkraj Zemlje. Prvo rojstvo človeka na drugem planetu se bo zgodilo že v naslednjih sto letih. Do konca 22. stoletja bo večina ljudi vegeterijancev. Preživeli bomo klimatske spremembe. V naslednjih dveh desetletjih se bo večina računalnikov napajala samodejno.
Kevin Ashton, izumitelj interneta reči

Na svoji konferenci Future Decoded je Microsoft med 10 in 11. novembrom v Londonu razgrinjal svojo vizijo prihodnosti. Prvi dan je bil namenjen bodočim poslovnim modelom, Martinovo pa je bilo posvečeno razglabljanju o Microsoftovih ključnih tehnologijah, ki bodo krojile prihodnost. Te bodo še vedno zasnovane na konceptu mobilnosti in še naprej težile k skorajda čarobno neopazni prisotnosti.

 

Obiskovalci tehnološkega dela konference so lahko poslušali Scotta Guthrieja, ki je predstavljal Azure, Microsoftov projekt računalništva v oblaku, Graham Cluley je kot vsak strokovnjak za varnost in zasebnost poudarjal, čemu mora biti internet zaupanja vreden, Chris Bishop pa je razgrinjal skrivnostne poti globokih, možganom podobnih nevronskih mrež, ki bodo morda vodile celo do generalne umetne inteligence. Bishop je predstavil tudi novosti Microsoftovega projekta Oxford, ki se ukvarja s prepoznavanjem podob in govora. (Več o tem v enem od naslednjih prispevkov.)

Med ključnimi govorci je bil tudi Kevin Ashton, oče interneta reči, ki je drzno delil nekaj svojih uvidov prihodnosti, za življenje tukaj in zdaj pa je pomembnejša njegova ponovna opredelitev, kaj je internet reči in kaj ne. Opozoril je, da reči, kot so na primer pametne steklenice bodisi za vino ali za vodo še niso IoT. Če so reči omrežene, še ne pomeni, da so del interneta reči.

V svojem govoru, posvečenem predvsem razvijalcem in IT strokovnjakom, je med drugim razjasnil, da internet reči omogoča pretvorbo podatkov, ki jih zajema nabor raznoraznih senzorjev, ti podatki pa se ne kopičijo v Excelovih preglednicah, temveč se stekajo naravnost v na oblaku zasnovanem sistemu strojnega učenja (Machine Learning system), ki na osnovi zbranih podatkov poišče vzorce in sprejema odločitve.

Kako zaupati internetu reči, če ne moremo (in ne smemo) zaupati niti internetu, spletni pošti, niti spletnim stranem, je takoj za Ashtonom na enega ključnih problemov, ki ne pesti le snovalcev prihodnosti, opozoril Graham Cluley.

Se rešitev za spletno varnost skriva v kvantnem računalništvu? O možnostih, ki jih razpira prav kvantni računalnik sta Microsoftovem odru debatirala zvezdniški profesor fizike Brian Cox in Krysta Svore, ena od vodilnih inženirk kvantnega računalništva, s katerim se Microsoftov raziskovalni oddelek Station Q ukvarja že vse od začetka tretjega tisočletja.

 

"Kvantni računalniki bodo večletna raziskovanja strnili v zgolj ure ali celo minute preračunavanja," je dejala Krysta in naznanila, da kvantni računalniki obetajo tudi na področju varnosti in zaščite, saj naj bi zaradi lastnosti kvantnih delcev ti nemudoma razkrili hekerje in jim onemogočiti dostop do podatkov. Komur se hekerski vdori zdijo manj strašni od orlovskega očesa velikega brata, se ob vsem tem kakopak vpraša, kako bo v zlati prihodnosti kvanti računalnik (oz. kdorkoli) pred posegi v zasebnost zaščitil tudi povprečnega smrtnika.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
13. november 2015
2752
16. november 2015
Dekodiranje prihodnosti na Microsoftov način
Android, iOS, Windows Phone 8