Mali bogovi

Alenka Selčan 14. april 2015
/PublishingImages/mali-bogovi-hero.jpg

Ljubitelji znanstvenofantastičnih filmov si ob letošnjem pomladansko-poletnem filmskem meniju zadovoljno manemo roke, saj so na sporedu vsaj trije filmi, v katerih je glavni protagonist umetna inteligenca, utelešena v bolj ali manj človeku podobnemu robotu. Na ZF planjavah sedme umetnosti nič novega, boste oporekali. Postavne androide je Harrison Ford lovil že daljnega leta 1982.

A četudi Garlandova Ex-Machina ne razpira neke nove teme, saj prav tako govori o problemu inteligentnih androidov, je prebavljanje tega, sicer estetsko dovršenega znanstveno-fantastičnega trilerja (katerega ogled nadvse priporočam), nekoliko težje, kot je bilo v času Iztrebljevalca.

 

Fiktiven, a precej dosledno izpeljan zaplet, ki uprizarja trenutek, ko androidka Ava kot za šalo pomete s Turningovim preizkusom, v drugem desetletju tretjega tisočletja ne nudi zgolj domišljijskega potovanja v daljno prihodnost, temveč razpira pereče in vse bolj aktualno vprašanje, s katerim se ubadajo pametne glave širom sveta: Ali je udejanitev samozavedne umetne inteligence res možna? In če, ali smo nanjo sploh lahko pripravljeni?

Marsikoga je zajela tesnoba, ko se je v začetku leta Stephanu Hawkingu v bojazni pred temno platjo razvoja umetne inteligence pridružila vrsta drugih intelektualcev. Da je v razmahu razvoja umetne inteligence treba najprej preučiti, kaj je njen smoter in preprečiti, da bi nad njo zgubili nadzor, verjame tudi Elon Musk, ki je inštitutu Future of Life v ta namen podelil kar 10 milijonov ameriških dolarjev in skupaj z drugimi člani inštituta podpisal odprto pismo, s katerim poziva k bolj preudarjenemu razvoju umetne inteligence. Ta naj se ne osredotoča zgolj na njeno zmogljivost, temveč predvsem na to, da bo vselej delovala za dobrobit človeštva.

Dobri nameri navkljub je le malo verjetno, da bo Inštitutu Future of Life uspelo zaustaviti prav vsa podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence. Težko bo zaustaviti konje, ki hlastajo za vse pametnejšimi algoritmi uporabniške AI, ki skorajda neopazno že danes pomaga pri reševanju marsikatere digitalne naloge, se ob tem uči in krepi. Pogovor s Siri ali Cortano se nam danes ne zdi nič posebnega in tudi napredovanju IBM-ove kognitivne tehnologije, ki jo poznamo pod imenom Watson, se ne čudimo več. Res, da Watsonova zmaga na znamenitem kvizu odmeva še danes, a razvoj kognitivne tehnologije, ki ga poganja, še daleč ni končan, temveč privablja vse več zagonskih podjetij, ki „superinteligenco“ želijo uporabljati vsaj v svoj prid, če že ne v korist človeštva.

 

Le kdo bi lahko zaustavil entuziaste organizacije Open Cog, ki se resno zavzemajo za stvaritev človeku podobne inteligence. Bena Goertzla in njegove učence prav nič ne skrbi trenutek, ko bo AGI dosegla ali presegla človekov razum, saj zvesto sledijo viziji Kurzweilove singularnosti, njihova prostokodni platforma pa je dostopna vsem somišljenikom, ki se ne ustrašijo soustvarjati zahtevnejših programov.

 

Goertzl v okviru AGI (Artificial General Inteligence) Society že od leta 2008 prireja svetovne konference na temo generalne umetne inteligence in in k sodelovanju vabi vse, ki si želijo postati del AI zgodovine.

Pa bo ta, če uporabim Calebovo opazko Nathanove kreacije v filmu Ex-machina, res kdaj presegla zgodovino človeštva in svojega stvaritelja vpisala v zgodovino bogov?

Morda bomo izvedeli še prehitro.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
14. april 2015
2467
15. april 2015
Mali bogovi
Android, BlackBerry OS, iOS, Windows Phone 8