Misliti kot človek

Alenka Selčan 14. avgust 2014
/PublishingImages/misliti-kot-clovek-hero.jpg

Eno temeljnih izhodišč zahodnega kulturnega prostora je vera v antropomorfnega stvarnika, ki naj bi človeka ustvaril po svoji podobi. Ko je leta 1883 Friedrich Nietzsche oznanil smrt boga, se je razprl prostor za vzpon novega. No, morda ne ravno boga, pač pa stvarnika, ki iz gledišča naših prednikov že danes ustvarja čudeže.

Seveda ne govorim o prihodu mesije, temveč o hitrem vzponu znanosti, ki le dobrih sto let kasneje daleč stran od biblijskega sveta posega na področja, ki so bila doslej zgolj domena boga. V povsem tuzemskih laboratorijih znanstveniki ne raziskujejo zgolj temeljnih gradnikov življenja, temveč poskušajo ustvariti inteligenco po svoji podobi, takšno, ki bo mislila tako kot človek.

A kaj pomeni misliti kot človek? Kaj je pravzaprav pamet? Zaenkrat še nismo dovolj pametni, da bi na to vprašanje znali odgovoriti enoznačno. Vemo, da gre za splet čutenja, zaznavanja, čustvovanja in razumevanja, ki nam omogoča dojemati prostor in čas, tvoriti abstraktne koncepte, dajati pobude in sprejemati odločitve. Vse to se dogaja v naših možganih, ki še vedno veljajo za najmočnejši računalnik na svetu. Pa bomo res kdaj ustvarili računalnik, ki jih bo sposoben posnemati?

 

Spodbudna novica o enem pomembnejših korakov razvoja kognitivnega računalništva prihaja iz IBM-a. Skupini tamkajšnjih znanstvenikov je uspelo razviti možganom podoben nevrosinaptičen čip, ki  kot že ime pove  posnema delovanje nevronov in sinaps, zaradi česar bo lažje posnemal človeški um.

Resda zametki kognitivnega računalništva segajo že v polovico prejšnjega stoletja, a doslej so se strokovnjaki na tem področju posvečali zlasti aktivnostim leve polovice možganov, ki se ukvarja predvsem z jezikom in analitičnem mišljenjem. Pri IBM-u so se posnemanja možganov lotili precej bolj holistično, saj so pozornost usmerili tudi v raziskovanje čutov ter v tvorjenje povezav in vzorcev.

http://www.research.ibm.com/cognitive-computing/brainpower/

Ko je leta 2011 IBM razvil prototip nevrosinaptičnega čipa SyNAPSE, najbrž nihče ni pričakoval, da bodo le tri leta kasneje rezultati tako osupljivi. Čip se lahko pohvali z novo arhitekturo, ki milijon nevronov povezuje v mrežo 4096. nevrosinaptičnih jeder (prototip izpred treh let je imel zgolj eno). Za svoje delovanje SyNAPSE potroši precej manj energije kot njegovi predhodniki, saj za razliko od njih deluje le po potrebi. Prednost novih čipov pa je tudi v tem, da jih lahko poljubno sestavljamo. IBM je tako že predstavil sistem šestnajstih čipov, ki ima kar šestnajst milijonov nevronov in štiri milijarde sinaps.

In kaj vse to pomeni? Zagotovo precejšnji napredek od čipov, ki so bili novost daljnega leta 1976.

 

SyNAPSE prinaša novo dobo, v kateri bo internet reči (IoT) nekaj povsem vsakdanjega, prednosti, s katerimi se bo odslej ponašala mobilna tehnologija, pa so skorajda nepredstavljive. Pri Samsungu, ki je IBM-u za razvoj čipa posodil svojo tehnologijo z 28 nm, si že manejo roke. Obetajo se nam neprimerno hitrejše, manj potrošne in posledično pametnejše naprave.

Pa vendar, bodo že znale misliti kot človek? Zaznavanje, hitro prepoznavanje vzorcev in povezav, učenje na podlagi izkušenj, izboljšan spomin in tvorjenje hipotez so vsekakor lastnosti, ki bodo pospešile tudi razvoj človeku podobnih robotov. No, na kaj takega bo treba še malce počakati. A bojim se, da ne prav dolgo.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
14. avgust 2014
2157
25. avgust 2014
Misliti kot človek
Android, BlackBerry OS, iOS, Windows Phone 8