Smo že pripravljeni na vzpon robotov?

Alenka Selčan 26. februar 2016
/PublishingImages/vzpon-robotov-hero.jpg

Če smo se še poleti smejali padcem in okornosti robotov, ki so se udeležili Darpinega izziva, je danes tu že nova generacija robota Atlas, ki marsikoga navdaja s strahospoštovanjem.

Temu postavnemu, 175 cm visokemu in 81,6 kg težkemu robotu, ki ga pod Alphabetovim okriljem razvija podjetje Boston Dynamics, se je namreč te dni uspelo osvoboditi napajalnih kablov, tako da odslej hodi povsem samostojno, z neverjetnim občutkom za raznolik teren.

 

Posnetek, ki je ob tem zakrožil po spletu, je znova sprožil plaz negodovanja, saj ga eden od inženirjev, da bi dokazal Atlasov občutek za ravnotežje, prav nemarno dreza in suva. Podobno odziv je pred časom poželo tudi testiranje štirinožnega robota Spota. Čeprav za te robote vemo, da ne čutijo (ne vemo pa, če bodo kdaj sposobni čustvenih odzivov), se mnogi s takšnim ravnanjem ne strinjajo, bodisi zaradi sočutja do ubogih robotov, bodisi zaradi strahu, da se bodo ti nekoč ozavestili in se nam maščevali.

Četudi je takšen odziv neracionalen, neprimerno ravnanje z roboti postavlja človeštvu ogledalo in ga sili k razmisleku o etiki in zapuščini, ki jo skozi tehnološki napredek pušča za sabo. Hitri vzpon robotike pa odpira tudi pereča vprašanja o delovnih in ekonomskih razmerjih.

Ne le Atlas, tudi drugi roboti so že zelo blizu tega, da nadomestijo gradbenike, proizvodne in skladiščne delavce. Podjetja, kot je na primer Amazon, najbrž ne bodo dolgo oklevala, preden bodo odpustila svoje upravičeno nezadovoljne delavce in jih nadomestila s tiho in ubogljivo enoto.

Na letošnjem svetovnem ekonomskem forumu v Davosu je profesor Jun-Ho Oh, stvarnik humanoidnega robota Hubo http://www.drc-hubo.com/, zatrdil, da bodo takšni roboti opravljali le človeku nevarna in nepriljubljena dela.

 

Takole je videti enoroki kolaborativni robot Sawyer podjetja RethinkRobots, ki s prijaznim, tabličastim obrazom nekoliko spominja na Buddyja.

 

Malo manj prijazno je videti YuMi, co-bot podjetja AAB Robotics.

 

Co-boti so vse bolj priljubljena delovna sila, saj so prilagodljivi in sposobni različnih opravil, privoščijo pa si jih lahko tudi manjša podjetja. Za svoje delovanje še vedno potrebujejo človeškega operaterja, ker pa gre za tehnologijo z velikim potencialom, se že iščejo rešitve, da bi ti roboti postali čim bolj samostojni.

Na MIT so nedavno objavili članek o desetih, trenutno najprodornejših tehnologijah, na katerega so uvrstil tudi robotiko.

Preboj predstavljajo takšni roboti, ki sami poiščejo rešitev za nek problem, pridobljeno znanje o tem pa prek oblaka posredujejo drugim robotom, ki ga bodo lahko analizirali in ocenili, kako ga lahko uporabijo za svoje potrebe.

Po oceni strokovnjakov naj bi bili roboti, ki bodo med sabo ne le komunicirali, temveč se tudi učili, dosegljivi že v naslednjih treh do petih let, njihov prihod pa lahko sproži bliskovit napredek, saj posamičnega tip stroja ne bo več treba programirati ločeno.

Za pomisleke glede vzpona robotov je torej prepozno. Prva industrijska revolucija tretjega tisočletja je že tu. Človeštvo bo osvobodila težaškega dela v tovarnah in skladiščih, a ga hkrati obremenila s perečim problemi, kot so brezposelnost, prevredotenje dela in družbenih odnosov ter nenazadnje redistribucija kapitala.

Se bomo z njimi znali soočiti sami ali bi bilo nemara bolje, da tako zahtevno nalogo prepustimo umetni inteligenci?

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
26. februar 2016
2872
26. februar 2016
Smo že pripravljeni na vzpon robotov?