Spletne prevare

Roni Koridš 5. december 2014
/PublishingImages/spletne-prevare-hero.jpg

Spletne prevare obstajajo že zelo dolgo. Verjetno je vsak od nas že prejel pismo iz Nigerije, kjer so mu neznanci ponujali neskončno velike vsote denarja sorodnika, ki je umrl. Vse, kar je treba storiti, je, da pošiljatelju nakažete precej nizek znesek, da bo lahko uredil prenos denarja na vaš račun. In če storite to, potem pozabite, da boste še kdaj videli svoj denar, saj gre za eno izmed najbolj preprostih spletnih prevar, ki pa je še vedno množično uporabljana.

Zadnje čase je vse več opozoril, naj bomo uporabniki previdni, ko odpiramo elektronska sporočila, ki so na las podobna elektronskim sporočilom, ki nam jih pošiljajo telekomunikacijska podjetja, predvsem pa finančne institucije (banke, PayPal, Moneybooker), do katerih dostopamo prek spleta. V večini primerov nas opozarjajo, da je nekaj narobe z našim geslom ali našimi podatki in da naj s klikom na povezavo te podatke spremenimo.

 

Če kliknemo na takšno povezavo (ne priporočam!), se nam odpre spletno mesto, ki je lahko zelo podobno spletnemu mestu ponudnika, ki nam je poslal elektronsko sporočilo. Drobne malenkosti ga sicer ločijo od pravega in nam lahko dajo misliti, da je nekaj narobe. V nasprotnem primeru, če vpišemo svoje ime in geslo, lahko omogočimo dostop do svojega računa nepridipravom, ki bodo z veseljem zabeležili naše uporabniško ime in geslo ter ga s pridom uporabili.

Kako najbolj preprosto ugotovimo, da gre za spletno prevaro?

  • Preverimo elektronski naslov pošiljatelja (ne zgolj to, kar piše v našem poštnem odjemalcu, ampak kliknemo nanj in preverimo, kaj se skriva za njim – PayPal je pošiljatelj in naslov, iz katerega prihaja elektronsko sporočilo, je noreply@www5.netinfo.fr).
  • Večina bank in finančnih institucij naslavlja uporabnika z njegovim imenom in priimkom – če tega ni, potem bodite pozorni.
  • Preverite, na kateri elektronski naslov ste dobili elektronsko sporočilo.
  • Veliko primerov je, ko uporabnik nima povezanega elektronskega naslova, na katerega je dobil sporočilo, s to finančno institucijo.
  • Zavedajte se, da na spletu ni nič zastonj in se tako tudi obnašajte – če vam Christian Louboutin pošlje ponudbo za 80 % cenejše čevlje, mu ne verjemite!
  • Preden kliknete na povezavo, preverite, kam vas bo dejansko odpeljala (pogledate URL-naslov spletnega mesta, kjer boste pristali po kliku).
  • Tudi, če spletno mesto izgleda povsem enako, kot je spletno mesto, ki mu zaupate, preverite, ali je spletno mesto zaščiteno s https dostopom oz. dostopom prek varne povezave (v brskalniški orodni vrstici, kjer vpišete URL-naslov, se pojavi znakec z imenom, kar pomeni, da je povezava enkriptirana) in varno za uporabo. Lahko preverite tudi izdajatelja certifikata (Verisign, GeoTrust, Thawte).

Zakaj pišem o spletnih prevarah?

Ker sem danes skoraj sam postal tarča takšne spletne prevare. Vendar je šlo za precej zanimivo naključje, saj sem nekaj ur pred tem na PayPalu spreminjal kartico, s katero plačujem in kasneje dobil elektronsko sporočilo, kjer so me opozarjali na čudne aktivnosti na mojem računu.

 

Glede na to, da se je vse skupaj ujemalo, sem vseeno preveril, na kateri elektronski naslov sem dobil sporočilo. To je bil prvi znak, saj se elektronski naslov ni ujemal s prijavljenim elektronskim naslovom, ki ga uporabljam za PayPal. Ko sem kliknil na elektronski naslov pošiljatelja, mi je vse postalo jasno - noreply@www5.netinfo.fr ni naslov, iz katerega bi PayPal karkoli pošiljal.

Za vsak slučaj sem kliknil še na povezavo v elektronskem sporočilu in bil presenečen, da se je nekdo precej potrudil, da bi naredil spletno mesto, podobno PayPalu – vendar so očitno pozabili, da je PayPal spletno mesto prenovil.

Na spletu ni previdnost nikoli odveč, predvsem pa na spletu ni nič zastonj!

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
5. december 2014
2305
10. december 2014
Spletne prevare
Android, iOS, Windows Phone 8