Kako pa ti poslušaš glasbo?

Roni Kordiš 29. september 2013
/PublishingImages/sony_walkman_vintage.jpg

​Brez glasbe si težko predstavljamo naša življenja. Izbor glasbe zaznamuje različna obdobja, skozi katera gremo v življenju, in ko se čez nekaj let spomnimo na zvrst glasbe, na skupine, ki smo jih nekoč poslušali, se spomnimo tudi dogodkov tistega časa. Tako, kot se spreminja naš okus za glasbo, tako se skozi čas spreminjajo tudi nosilci zvoka, ki so nam omogočali poslušanje glasbe na vsakem koraku.


Moj prvi nosilec zvoka je bila naprava, ki si jo dobil ob nakupu pralnega praška. Slušalke, ki so imele vgrajen radijski sprejemnik in dve bateriji, ki sta omogočali poslušanje radijskih postaj. Seveda ni šlo brez dobro znane antene, ki si jo, kot pri mobitelih prvih generacij, izvlekel in okoli paradiral kot vesoljček. Sprejem ni bil kvaliteten. Spomnim se, da je precej šumelo, ampak to takrat ni bilo pomembno.
Kasneje, v osnovni šoli, sem dobil svoj prvi “walkman” na kasete. Baterije so zdržale nekaj ur in strošek poslušanja glasbe je bil precej visok, vendar vseeno zanemarljiv v primerjavi z občutkom, ki sem ga imel, ko sem se s slušalkami sprehajal naokoli. Marsikdo se še spomni časov, ko smo doma snemali glasbo, ki se je vrtela na radijskih postajah v upanju, da smo točno zadeli začetek komada in si želeli, da radijski moderator na koncu ne bi začel prehitro govoriti teksta in nam s tem pokvaril komad.​

 

Ker je šel razvoj naprej, so se nekaj let kasneje pojavili “discmani”. Mediji oz. zgoščenke so bile precej drage, predvsem pa je imel moj prenosni “CD-player” eno napako – glasba je ob prevelikih vibracijah (med hojo) preskakovala in tako je bil bolj namenjen poslušanju glasbe, ko sem ležal. Tudi mediji, ki sem jih kupoval, niso bili ravno poceni.

 
Nekaj let kasneje so se pojavili prvi MP3-predvajalniki, ki so imeli majhne kapacitete, vendar so bili kompaktni, z majhno porabo, predvsem pa jih je bilo mogoče spraviti v vsak žep.

 
Ko se je pojavil prvi iPod, ki je vnesel precej novosti na področju nosilcev zvoka, se je spremenila kultura poslušanja glasbe na ulici. Nekaj let je veljal za statusni simbol in slušalke v ušesu so bile nekaj povsem običajnega na ulici, med tekom ali pa ob branju knjige na plaži. Format zapisa glasbe je omogočal shranjevanje velikega števila pesmi na predvajalnik in tudi dostop do različne glasbe je bil omogočen vsem. Nič več iskanja vinilnih plošč ali kaset po specializiranih trgovinah z glasbo, vsa glasba je bila oddaljena samo nekaj klikov na internetu. Če sem na kaseto, ki sem jo želel imeti v zbirki, čakal par tednov in jo zaradi posojanja naokoli tudi izgubil, se mi to v sedanjosti ne more več zgoditi. Ko slišim komad, ki mi je všeč, ga imam na svoji napravi z nekaj kliki. Tudi cena je precej nižja, kot sem jo plačeval pred leti.

 
Vendar je bilo vse to v času, ko pametni mobiteli še niso obstajali. V enem žepu smo imeli iPod, v drugem mobitel. Sedaj je situacija drugačna. Pametni telefon je postal naš nosilec zvoka, ki je vedno z nami. Kapacitete pametnih mobitelov omogočajo shranjevanje velikega števila komadov, prav tako nam različne aplikacije omogočajo poslušanje glasbe prek različnih servisov, namenjenih prav temu – da odkrijemo glasbo, ki nam je všeč in jo kasneje, če želimo, tudi kupimo.

 
Če je bil moj prvi “walkman” težak, če je baterija zdržala nekaj ur in sem komade lahko poslušal na eni kaseti (razen, če sem imel več kaset s seboj), potem je sedanjost povsem drugačna. Na svojem mobitelu imam za nekaj dni glasbe, ki sem jo kupil prek spleta in je nimam v fizični obliki. Baterija mi zdrži precej dlje in teža mobitela je takšna, da ga lahko uporabljam tudi pri športnih aktivnostih. In kvaliteta zvoka je odlična.​

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
29. september 2013
1808
21. oktober 2013
Kako pa ti poslušaš glasbo?