Kako se počutimo glede tehnologije, ki ve, kaj čutimo?

Alenka Selčan 9. november 2017
/PublishingImages/custveni-ai-hero.jpg

Ob hitrem razvoju umetne inteligence, ki se razrašča prek raznovrstnih plasti človekovega bivanja in delovanja, vznika potreba, da bi jo naučili razumeti tudi naša čustva. Ne le zaradi prihoda družabnih robotov, Alexe in drugih pametnih pomočnikov, pač pa tudi zaradi drugih vsakdanjih področij, kjer zaradi interneta reči interakcija med človekom in umetno inteligenco postaja vse pogostejša.

Tako neopazno, kot smo se pred nekaj leti povsem mimogrede navadili na pametne telefone z zaslonom na dotik, se bo prav kmalu zgodilo, da bomo navadni hladilnik zamenjali s pametnim, navadni avto s samovozečim in tako dalje. Hoteli ali ne, bomo govorili z belo tehniko in slej ko prej nas bo večina živela v pametnih domovih, s katerimi se bomo pogovarjali več, kot so se naše babice s hišnimi mačkami. Četrta industrijska revolucija napoveduje pametne tovarne, v katerih bodo delavci obdani z robosodelavci. Le kdo si v tem krasnem novem svetu ne bi želel, da bi že tako pametne naprave razbrale, kdaj imamo slab dan in kdaj si res ne želimo klepetati z njimi.

Zamislite si, da se čez nekaj let vozite v avtu, ki že zmore samostojno vožnjo. Večinoma še vedno krmilite sami, a tokrat ste imeli v službi naporen dan, morda ni prava luna ali pa ste preprosto preveč utrujeni za varno vožnjo. Kamera na ogledalu vas opazuje, umetna inteligenca pa na osnovi vašega izraza ugotovi, da je čas za prevzem volana. Lahko si oddahnete, varno ste prispeli domov. Internet reči je poskrbel, da so vse hišne naprave že obveščene o vašem počutju, zato vas pričakajo prijetno zatemnjeni prostori z vašo najljubšo ambientalno glasbo, hladilnik pa vas tokrat ne bo nadlegoval z opozorili, da je mleku potekel rok.

»Pričakujem, da bo tehnologija, ki nas obdaja, v naslednjih petih letih že sposobna razbrati naša čustva,« je za MIT Technology Review napovedala Rana el Kaliouby, direktorica podjetja Affectiva, ki se ukvarja z razvojem umetne čustvene inteligence. Pri Affectivi so razvili že več razvijalskih orodij in aplikacijskih programskih vmesnikov, ki temeljijo na analizi skorajda šest milijonov različnih obrazov in izrazov, ukvarjajo pa se tudi s prepoznavanjem glasov in čustveno obarvanih intonacij.

 

Temeljna naloga čustvene umetne inteligence je razbrati čustva uporabnikov raznovrstnih pametnih naprav in se nanje primerno odzvati. A dobro vemo, da čustev vselej ni lahko prepoznati. Umetna čustvena inteligenca na osnovi obrazne mimike že danes loči med najpogostejšimi in preprostimi čustvi, a kako jo naučiti prepoznavanja kompleksnih in redkih čustev, kot sta na primer ponos ali zanos? Rana el Kaliouby je prepričana, da bo umetna inteligenca slej ko prej razkrinkala znake tudi zahtevnejših čustev.

Roko na srce, takšna vrlina (ali bolje, storitev) bi koristila marsikomu. To, da bi vselej vedeli, kaj čutijo naši bližnji, se zdi kot neke vrste super moč, a hkrati prekletstvo. Najbrž je prepozno vplivati na tok razvoja tehnologije, pa vendar se poraja vprašanje, ali si res želimo, da postanemo povsem transparentni, da padejo prav vse maske? Če prepoznavanju obrazne mimike in intonacije glasu dodamo še zaznavanje srčnega utripa, nihanja telesne temperature, morda celo uvid v valovanje možganov, ne bo varen še tako leden pokerski obraz.

Za kulturo, v kateri je skrivanje čustev temelj večine medsebojnih odnosov, bo to zelo prelomna sprememba. Ampak, če smo se mimogrede navadili, da zasebnost ni več temeljna pravica, nam bo morda tudi to uspelo preživeti.

Viri: technologyreview.com, affectiva.com, youtube.com.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
9. november 2017
3732
9. november 2017
Kako se počutimo glede tehnologije, ki ve, kaj čutimo?