Krompirjeva solata

Alenka Selčan 14. julij 2014
/PublishingImages/krompirjeva-solata-hero.jpg

Valovi, ki jih te dni v svetu množičnega financiranja povzroča krompirjeva solata, prekašajo odmevnost uspeha marsikaterega start-up podjetja, ki je za uveljavitev svojega unikatnega produkta vložil vse svoje znanje in mnogo neprespanih noči. Ambiciozneži si pulijo lase in grizejo nohte, ko se sprašujejo, čemu se sami niso domislili česa tako izvirnega in preprostega, kot je projekt skromnega, a zelo nevarnega Zacha Dangerja Browna iz Ohia. Nekateri so ob tem celo tako obupani, da skušajo tudi na drugih plaformah prevarantsko posnemati uspeh te zgodbe s plagiatom, a njihov števec na srečo še vedno kaže čisto nulo.

 

Zach Danger Brown je namesto skromnega desetaka, ki si ga je zadal za pripravo te preproste jedi, doslej iztržil že prek 50.000 ameriških dolarjev, kot kaže pa bo do konca kampanje požel še mnogo več. Vsi se sprašujemo, čemu je očaral ta kraljevi norček, ki se je drznil na bogato obloženo mizo vse pametnejših naprav prinesti le krožnik navadne krompirjeve solate. Zdi se, da gospod Brown ni delal poglobljenih raziskav o tem, ali se je omizje iskalcev vedno novih domislic že nažrlo sijaja neskončnega niza tehnoloških biserov. Niti ni videti, da bi ga kaj dosti zanimalo, kakšna slaščica bi prijala večno lačnim konzumentom internetnih nebuloz, temveč v svoji preprostosti deluje, kot da ga je k temu napeljal zgolj preprost humor slehernika z bolj ali manj praznim želodcem.

"Želim si narediti le krompirjevo solato. Nisem se še odločil, kakšno."

Ne glede na vzgib so krompirjeva solata in drugi podobno bizarni projekti klofuta vsem, ki se trudijo postati zvezde ali vsaj svetli utrinki na neskončnem nebu bolj ali manj uspešnih start-upov. Že res, da za poslovni uspeh potrebuješ dobro ekipo, znanje, voljo in druge podobne atribute, a kot kaže, je vseeno pomembna predvsem dobra ideja. Da, tista mala, iskriva reč, ki jo skušali razvrednotiti mnogi spodbujevalci start-up podjetij, češ, da je dobrih idej še preveč, premalo pa ekip, ki bi jih znali uresničiti. Vitko podjetništvo še nikoli ni imelo tako lepega primera, kako z minimalnim izdelkom doseči bajen uspeh.

A ker nobena šala ne traja večno, bo komičnost tega trenutka prej ali slej zasenčilo vprašanje, kaj bo ostalo na platformah množičnega financiranja, ko bomo s kruhom pomazali še zadnje sledi krompirjeve solate. Kaj se zgodi, ko na odprtem, vsem dostopnem bojišču namesto znanja in tehnologije začne zmagovati absurd, ki med drugim razgalja tudi to, da uspeh ni odvisen le od dobre ekipe in kakovosti izdelka, temveč tudi od drugih mehanizmov. Če vrednost krompirjeve solate raste sorazmerno s komičnostjo situacije, ki temelji na domino efektu bizarnosti (bolj komično od petdesetih zbranih tisočakov je lahko le še šestdeset ali več tisočakov), kaj bo odslej tista čer pred oceanom uspeha, ki bo ločevala zmagovalce od poražencev?

Krompirjeva solata je za množično financiranje težje prebavljiva, kot je videti na prvi pogled. Težko bo prebaviti dejstvo, da lahko nekaj tako brezpomenskega dobi pretirano vrednost in tako v hipu razvrednoti vse ostalo. A ker vse teče, bo tudi po navalu absurdnih produktov, ki znajo slediti tsunamiju krompirjeve solate, sledilo očiščenje. Vprašanje je le, ali se bodo tokovi umirili sami od sebe ali pa bo Kickstarter ponovno uvedel svoja stara pravila sodelovanja.

kickstarter.com

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
14. julij 2014
2104
17. julij 2014
Krompirjeva solata
Android, BlackBerry OS, iOS, Windows Phone 8