Leti, leti: Starman

Alenka Selčan 9. februar 2018
/PublishingImages/starman-mars-feb2018-hero.jpg

6. februar 2018 se bo v zgodovino zapisal pod tisto poglavje, v katerem so omenjeni tudi Ikar, Leonardo da Vinci, brata Wright, Laika, Gagarin … Skratka, vsi osvajalci neba, ki v skorajda nemogočih misijah širijo meje človeštva.

Tokrat je to Starman, človeku (ali Stormtrooperju?) podobna lutka, ki v rdečem Teslinem Roadsterju pravkar potuje Soncu naproti s preprosto nalogo. Starman v Roadsterju, ta bizarna in nadvse duhovita podoba, mešanica znanstvenofantastične pop kulture, ki se razteza od Bowijeve Space Oddity, trilogije Isaaca Asimova (del Starmanove prtljage, shranjene na posebnem podatkovnem disku) do slovitega napisa „Don't Panic“, s katerim se sicer ponaša naslovnica znamenitega Štoparskega vodnika po Galaksiji, bo postal prvi heliostacionarni satelit, ustvarjen na Zemlji.

 

Sorodno geostacionarnemu satelitu, ki je, mimogrede, pogruntavščina slovenskega raketnega inženirja in pionirja kozmonavtike Hermana Potočnika, bo Teslin Roadster s Starmanom za volanom krožil po orbiti okrog Sonca vse do konca večnosti, bolj verjetno pa do njegovega razpada, do katerega pa naj bi po napovedih nekaterih znanstvenikov zaradi sončeve radiacije prišlo že v enem letu.

 

Kljub zmagoviti podobi je Starman zgolj simbol uspeha, ki je SpaceX zapisal v zgodovino kozmonavtike. S tem poskusnim poletom najmočnejše rakete na svetu, Falcon Heavy, je Elon Musk naredil svoj naslednji korak. Razvil je nov način za transport tovora po vesolju, pri katerem se pomožne pogonske rakete ne uničijo, temveč elegantno pristanejo in počakajo na naslednjo rabo. To pa je odskočna deska ne le za vesoljski turizem, temveč tudi za kolonizacijo Marsa, saj raketam, ki bodo nekoč poletele na Mars, omogoča tudi vrnitev.

Držimo pesti, da bo do naslednjič podjetju SpaceX uspelo popraviti napako, ki je tretji, osrednji raketi onemogočila uspešen pristanek na morski ploščadi. Vseeno pa si lahko znova pogledamo osupljivo eleganten sočasen pristanek dveh pogonskih raket, ki je potekal brez zapletov.

A vrnimo se na dan pred tem in si poglejmo animacijo, ki predstavlja načrt tega podviga:

 

Tole pa je celoten posnetek dejanskega poleta in pristanka rakete Falcon Heavy, ki se je zgodil 6. februarja v Nasinem Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi:

 

Globine vesolja vse bolj uspešno osvajajo tudi druga zasebna podjetja. Čeprav je Musk s to potezo ne le prevzel, ampak tudi utrdil svojo prednost v širitvi v vesolje, ne smemo pozabiti, da se s tovrstnimi projekti, poleg nacionalnih projektov, ukvarjajo tudi drugi zasebniki, med katerimi je tudi eden trenutno najbogatejših Zemljanov Jeff Bezos.

Viri: twitter.com, twitter.com, livescience.com.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
9. februar 2018
3869
9. februar 2018
Leti, leti: Starman