Moč misli v navidezni resničnosti

Alenka Selčan 10. avgust 2017
/PublishingImages/moc-misli-v-vr-hero.jpg

Ko so se pred leti začeli pojavljati prvi prispevki o igricah, ki se naj bi jih igralo telepatsko, nas je nemalo dvomljivo pogledalo izpod čela in takšne novice pospravilo pod kategorijo »japajade«. Ko je Tan Le pred sedmimi leti govorila o konceptu danes dobro poznanega Emotiva, dvom ni bil nič kaj manjši.

 

V letih 2011-13 so na Japonskem vzniknili prvi prototipi neuroweara. Istoimensko podjetje je najprej ustvarilo prototipe ljubkih ušesk, ki se premikajo glede na razpoloženje, nato še rep in kamero, ki snema le tedaj, ko na osnovi možganskega valovanja razbere, da smo presegli določeno stopnjo vzburjenja, zatorej bodo posnetki zagotovo vredni ponovnega ogleda (preberi tukaj). Ušeska Necomimi so na voljo že dlje časa (kupite jih lahko tukaj), večina podobnih telekinetskih projektov pa je obstala na točki »v skorajšnji prihodnosti.«

 

A napredki v nevroznanosti niso zanemarljivi in danes smo na novi točki »skorajšnje prihodnosti«, saj smo tik pred tem, da možgane izboljšamo z nevrovmesniki in možganskimi čipkami ter tako zabrišemo mejo med človekom in tehnologijo. Da pa bo evolucijski preskok od povprečnega smrtnika do vselej v medmrežje povezanega kiborga lažji, lahko opravimo še nekaj vmesnih korakov.

Podjetje Neurable je nedavno predstavilo svoj najnovejši prototip – možgansko-računalniški vmesnik, ki ga še ni treba kirurško vsaditi v uporabnikove možgane, saj gre za naglavni set, ki se sklada z očali za navidezno resničnost HTC Vive.

 

Neurable razvija tudi svojo znanstveno-fantastično igrico navidezne resničnosti Awakening, v kateri bo igralec objekte premikal z močjo svojih misli. Protagonist te distopične igre je otrok s telekinetičnimi sposobnostmi, ki mu med pobegom iz poskusnega laboratorija še kako koristijo. No, pri igranju te igrice kakopak ne gre za telekinezo, kot radi napihujejo nekateri mediji, pač pa za upravljanje digitalnih objektov s takšnim možgansko-računalniškim vmesnikom:

 

Presenetljivo je, da je ta zaenkrat videti precej okorno, sploh če ga primerjamo s precej bolj ličnimi in tudi razvitejšimi različicami Emotiva, ki jih lahko uporabimo za različne namene, od znanstveno-raziskovalnih do umetniških.

Naj ob tem spomnimo na zanimiv znanstveno-umetniški projekt Sinergija umetnikov Saše Spačal, Tadeja Droljca in nevroznanstvenika dr. Simona Brežana, ki je nastal v produkciji Rampa in smo ga lahko izkusili v različnih slovenskih galerijah med letoma 2013 in 2015, zadnjič pred dvema letoma v Galeriji Kapelica. Sinergija je prototip nevronskega stroja, ki prek možgansko-računalniškega vmesnika in EEG-merilnika raziskuje nevronsko delovanje možganov dveh ljudi, ki sta vpeta v doživljanje iste izkušnje in skozi to tvorita avdiovizualno polje, ki se spreminja glede na skladnost ali neskladnost njunih možganskih valovanj.

 

Prav takšni umetniški projekti namigujejo na potencial, ki se obeta v navidezni resničnosti, ko jo bo nekoč, podobno kot Neurable, bogatil še možgansko-računalniški vmesnik.

Viri: neurable.com, technologyreview.com, kersnikova.org.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
10. avgust 2017
3596
10. avgust 2017
Moč misli v navidezni resničnosti