Oculus Connect 4: smo pripravljeni na VR?

Alenka Selčan 17. oktober 2017
/PublishingImages/kolumna-oculusgo-hero.jpg

Komaj tri leta so minila od tiste pomladi, ko se je Zuckerberg odločil za nakup Oculusa in s tem povzročil renesanso razvoja navidezne resničnosti. Ta je svoj prvi aplavz požela že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (več o tem tule). Misel o pobegu v neki drugi svet danes ni nič manj privlačna, pa vendar se zdaj, ko tehnologija to selitev že omogoča, poraja vprašanje, ali smo res že pripravljeni v sladki onkraj preseliti dobršni del svojih družabnih aktivnosti.

Nas bo Facebook v navidezni resničnosti prav tako zasvojil kot ta, brez katerega ne znata več preživeti dneva kar dve milijardi uporabnikov? Bo Zuckerbergu uspelo uresničiti zelo ambiciozen cilj, ki ga je naznanil na nedavni konferenci Oculus Connect 4: milijarda uporabnikov v navidezni resničnosti?

 

Zuckerberg verjame, da mu bo to uspelo z »Venues« – novim prizoriščem v Facebookovem univerzumu, ki bo namenjen pretočenju glasbenih, športnih in drugih dogodkov. Le kaj bi lahko privabilo več ljudi kot prenos tekem svetovnega prvenstva v 360° potopitveni izkušnji navidezne resničnosti? Zamislite si, da skupaj z Dragićem in Dončićem tekate pod košem. Kdo ne bi? Kaj pa sprotno pretočenje razprodanega koncerta vašega omiljenega izvajalca, ki se prav zdaj dogaja na drugem koncu sveta? Globalna skupnost na istem dogodku? Kapo dol, res izvrstna zamisel. A kaj ko tudi to senči temeljni problem Oculusa: ni dovolj uporabnikov. Do letošnjega poletja se je za nakup Oculusa odločilo le milijon kupcev.

Čeprav se Zuckerberg zaveda, da se v današnjem svetu večina ljudi le težko prebije čez mesec, kaj šele da bi si poleg kupovanja in vzdrževanja vse širšega spektra osnovne tehnologije, brez katere lahko preživijo le tisti, ki so se odrekli civilizaciji, privoščili še tak posladek, kot so očala navidezne resničnosti. Na njegov poziv, da je temeljni univerzalni dohodek, za katerega naj poskrbijo bogataši, nujna rešitev ne le za prejemnike, temveč tudi za celotno potrošniško industrijo, se za zdaj ni odzvalo kaj dosti elite.

Hkrati je tu še vprašanje stopnje razvoja. Konkurenca ne počiva in za manj denarja ponuja dovolj za osnovno potešitev želje po potopitveni izkušnji. In zakaj bi hiteli z nakupom, ko pa bo najbrž čez leto tu boljša različica in še več privlačnih vsebin, kot jih je na voljo danes. (Roko na srce, 199 dolarjev za Oculus Go, najnovejšo različico Oculusa, katerega prihod napovedujejo v začetku naslednjega leta in ki za svoje delovanje ne potrebuje zunanjega računalnika ali telefona, res ni preveč.)

 

Poleg tega bo moral Facebook dodobra premisliti, kako ohraniti zvestobo nadvse občutljivih uporabnikov, ki ne bodo vselej razumeli njegovih še tako dobronamernih dejanj. Da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni, je Zuckerberg občutil pred kratkim, ko je s pomočjo navidezne resničnosti hotel svetu pokazati katastrofo opustošenega Portorika.

 

Žal preveč nasmejana avatarja nista dosegla svojega namena. Ravno nasprotno. Namesto da bi ljudje začutili stisko, v kateri se nahajajo Portoričani, in jim v navalu potopitvene empatije namenili nujno potrebno denarno pomoč, so Zuckija in Rachel Franklin, direktorico Facebookovega socialnega mreženja v navidezni resničnosti, obsodili, da povsem brezsrčno izkoriščata tujo nesrečo v svoj prid. Seveda je takšnemu odzivu širše javnosti nemudoma sledilo Zuckerbergovo opravičilo, a po toči, orkanih in spletnih lapsusih zvoniti je prepozno.

No, do začetka naslednjega leta, ko naj bi Oculus Go prišel na trg, je še nekaj časa. Morda pa bo Facebooku vendarle uspelo navdušiti uporabnike, da bodo v navidezno resničnost z avatarji vstopili vsaj zaradi virtualnih zmenkov. Saj veste, na koncu vedno zmaga ljubezen, pa naj bo resnična ali ne.

Viri: scontent.flju1-1.fna.fbcdn.net, oculus.com, youtube.com.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
17. oktober 2017
3693
17. oktober 2017
Oculus Connect 4: smo pripravljeni na VR?