Osvobajajoča veriga podatkovnih blokov (1. del)

Alenka Selčan 29. avgust 2017
/PublishingImages/Blockchain-hero.jpg

Kripto valute, Bitcoin, Blockchain, ... Močne besede drugega desetletja tretjega tisočletja, ki se vztrajno pojavljajo, a jim večinoma še vedno ne posvečamo dovolj pozornosti. Povečini si še zmeraj zatiskamo oči in ušesa, ko nas dobrohotni znanec poskuša seznaniti z obetavnimi valutami prihodnosti, ki so že marsikomu odebelile virtualno denarnico, a hkrati marsikoga pahnile v skorajda hazardersko blaznost navdušenja nad morebitnim zaslužkom. Morda nas je strah novosti, morda se bojimo, da je vse, kar se skriva v kriptosvetu (gr. Kryptē: skrito), banda zlobcev, ki preži na novo žrtev množične prevare.

Naši bojazni in predsodkom navkljub pa tehnologija blockchain, esenca kripto valut in trgovanja z njimi, že temeljito preobraža svet. To ni resničnost neke morebitne, oddaljene prihodnosti, ampak stvarnost, ki odločno prodira v tehnološko in družbeno tkivo sedanjosti. To ni več domena zgolj obskurnežev, hazarderjev, nerdov in anarhistov. Napovedi, da bo vpliv blockchaina zgolj na bančništvo močnejši, kot je bil vpliv interneta na komunikacijske medije, se nemara zdijo pretirane, vseeno pa se za to tehnologijo zanima vse več različnih industrij, svetovnih korporacij, pa tudi bank in javnih uprav.

Morda vas bo presenetila novica, da celo Ministrstvo za javno upravo RS v okviru »Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020« poziva deležnike k sodelovanju pri Iniciativi Blockchain Slovenija. Čeprav je za prijavo morda že nekoliko pozno, saj se rok za izkazan interes izteče že konec avgusta, pa ni prepozno, da se vsaj bežno spoznamo s to prelomno tehnologijo.

Kaj je torej blockchain?

Tehnologija razpršenega veriženja podatkovnih blokov je rešitev, ki jo v delu Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System že leta 2008 predlagal izumitelj prve kripto valute Satoši Nakamoto (čeprav je ime zavito v tančico skrivnosti, se na tem mestu ne bomo poglabljali v identifikacijo te osebe ali organizacije).

 

Nakamoto predlaga nov, decentraliziran, a pregleden in pred prevarami varen sistem, ki naj bi izboljšal kakovost in varnost internetnega trgovanja. Problem digitalnega denarja, ki tiči tako v težavnosti potrditve transakcije kot v možnosti nekontroliranega razmnoževanja in potvarjanja digitalnih vsebin, ponavadi rešujejo zaupanja vredni posredniki, na primer PayPal. Ti si, tako kot banke, za posredovanje vzamejo svoj kos pogače, hkrati pa zaradi svoje moči lahko poljubno odločajo, komu bodo ali ne odobrili možnost internetnega poslovanja.

Kaj pa, ko bi bilo poslovanje povsem transparentno, vsaka transakcija razpršeno zabeležena v bloku informacij z nespremenljivo zgodovino, zapisana na računalnikih vseh uporabnikov v vedno dostopni verigi podatkov? Prav v tej zamisli tiči skrivnost blockchaina.

Blockchain omogoča, da so pogodbe strjene v digitalno kodo in shranjene v preglednih, skupnih bazah podatkov, kjer so zaščitene pred brisanjem, poseganjem in revizijo. Vsak sporazum, vsak proces, vsaka naloga in vsako plačilo ima svoj digitalni zapis in podpis, ki ga lahko identificiramo, potrdimo, shranimo in damo v skupno rabo. Algoritem poskrbi, da je vsak tovrsten dogodek sproti razpršeno zabeležen in na voljo vsem udeleženim bodisi v poslovni transakciji ali drugi digitalni akciji.

Klasične banke, posredniki in odvetniki postajajo odveč, saj zaradi transparentosti ni več potrebe po njihovem, prej nepogrešljivemu sodelovanju. Zaradi transparence in nespremenljivosti zgodovine nekega poslovanja ali družbene akcije, kot so na primer volitve, je goljufanje s to tehnologijo bržkone neizvedljivo. Le takšna transparentnost pa vodi do zaupanja med partnerji in deležniki, ki tako sami nadzirajo knjigovodsko stanje denarja, pa tudi o druge digitalne vsebine, ki segajo onkraj ekonomske sfere.

V nadaljevanju si bomo pogledali nekaj področij, kjer se izboljšave obetajo prav zavoljo tehnologije blockchain.

Viri: entethalliance.org, vlada.si, bitcoin.org, youtube.com, wired.com.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
29. avgust 2017
3624
29. avgust 2017
Osvobajajoča veriga podatkovnih blokov (1. del)