Razvijalec umetne inteligence ali krhkost obetavnih služb prihodnosti

Alenka Selčan 24. oktober 2017
/PublishingImages/AI-and-futureofjobs-hero.jpg

O tem, da tudi četrta, zadnja v vrsti industrijskih revolucij, začenši s tisto, ki so jo povzročili parni stroji, ukinja vrsto služb, ki smo jih bili vajeni doslej, se ne govori zadosti. Še vedno se večini zdi, da gre za neko oddaljeno prihodnost, ko bodo avtomobili vozili brez šoferja in ko bodo naprave v naših domovih delovale brez naših neposrednih ukazov. Ampak, počakajte no malo! Mar ta tehnologija ne obstaja že danes?

Resda povprečna slovenska družina še nima izkušnje z Alexo in podobnimi oblikami umetne inteligence, niti ne živi v pametni hiši (čeprav je teh vse več), kaj šele, da bi imela samovozeče vozilo. A takšna prihodnost se ne dogaja več zgolj v deželi Nikjer Nikoli, temveč že odločno trka tudi na naša vrata.

Na to že vsaj dve leti opozarja Svetovni gospodarski (ekonomski) forum, kjer so že lani izpostavili, da do leta 2025 ne bo več potreb po širokem naboru služb, ki hranijo vsaj petino prebivalcev ES. Umetna inteligenca in robotika sta tudi v poročilu o največjih globalnih tveganjih leta 2017, a vendar prav to področje obeta službe tistim, ki so se pripravljeni izobraziti v inženirje globokega učenja in izpopolniti v strokovnjake za razvoj umetne inteligence.

 

Vas zanima, kako do takšnega znanja z najboljšimi od najboljših?

Te dni je Andrew Ng, nekdanji direktor oddelka za umetno inteligenco pri kitajskem internetnem mogotcu Baidu, ustanovitelj Google Braina, pa tudi profesor na Standfordu, na spletni učilnici Courser (katere soustanovitelj je) začel niz predavanj, ki jih namenja prav izobraževanju o globokem strojnem učenju in drugih prvinah, ki pripomorejo k razvoju sistemov umetne inteligence.

To je le en od Ngovih prispevkov k soustvarjanju njegove vizije družbe prihodnosti, za delovanje katere bo umetna inteligenca prav tako pomembna kot elektrika. Seveda družba umetne inteligence ni zgolj njegova zamisel. K njej težijo vsi tehnološki velikani, pa naj gre za Google, Facebook ali Microsoft, ki kot ujede prežijo na najboljše, predvsem ameriške in kanadske univerze ter na vsakega talentiranega študenta, še bolje strokovnjaka tovrstnih disciplin (več o tem tule).

Če vam osnove programiranja in strojno učenje niso popolna neznanka, se za slabih petdeset dolarjev na mesec lahko priključite Ngovim lekcijam​ na deeplearning.ai, kjer bodo objavljali tudi razpise za tovrstne službe. Tečaj je sestavljen iz videolekcij in programerskih vaj, udeleženec pa se bo najprej naučil osnovnih konceptov, nato pa še, kako to znanje uporabiti za reševanje različnih problemov na različnih področjih, kjer se sistemi umetne inteligence kažejo kot rešitev – teh pa ne bo zmanjkalo.

Čeprav je izguba služb resen problem, ki ga prinaša razvoj umetne inteligence, se Ng s tem ukvarja prav zato, ker verjame, da bo to izboljšalo življenja velikega števila ljudi. Vedno več bo tudi takšnih služb, za katere bo primanjkovalo delavcev, je prepričan Ng, pa naj gre za zdravstvene delavce, učitelje, izdelovalce vetrnih turbin ali raziskovalce globokega učenja.

»Sprememba je neizogibna konstanta, zato je najbolje izkoristiti prednosti tistega, kar prihaja. Svet bo postal boljši, a vseeno bomo hkrati ustvarili nekaj velikih težav in poskrbeti moramo za to, da jih odpravimo,« še pravi Ng.

Seveda je lepo verjeti v boljši jutri in da bo človek, četudi programer in razvijalec globokega učenja, imel priložnost tekmovati s samoučljivo umetno inteligenco. Nobenega zagotovila namreč ni, da ta ne bo tudi teh nalog opravila bolje od človeka.

Spomnimo se, da je že spomladi Google naznanil AutoML, programsko opremo strojnega učenja, ki pomaga pri razvoju sistemov umetne inteligence. No, Google je te dni že priznal, da je AutoML že uspešnejši od človeških razvijalcev umetne inteligence, saj mu je uspelo ustvariti boljšo, učinkovitejšo in močnejšo programsko opremo strojnega učenja - AutoML je namreč v prepoznavanju in kategorizaciji podob za nekaj odstotkov premagal tovrstne človeško zgrajene sisteme.

Takšnemu dosežku, ki jih bo najbrž vse več, poleg navdušenja vselej sledi tudi skrb po novem zmanjšanju potrebe po človeškem delu, zato je Sundar Pichai brž dodal, da četudi za sisteme umetne inteligence postaja vse bolj preprosto ustvarjati nove, še zahtevnejše, človeška vloga ob tem ne bo nič manjša, saj bo moral človek nadzorovati, da ob tem ne bodo nastajale napake. Te pa večinoma koreninijo prav v človeški pristranskosti (rasizem, neenakost spolov, neupravičeni stereotipi), ki jo nehote privzema tudi umetna inteligenca. Kot pravi Pichai, se inženirjem v prihodnosti morda ne bo treba ukvarjati z osnovnim kodiranjem, vseeno pa bodo morali skrbeti za nadzor, pregled in izboljšave tistih, ki jih bodo ustvarili AutoML in podobni sistemi.

Če bodo dovolj hitri, seveda.

 

Viri: entia.si, weforum.org, andrewng.org, research.google.com, coursera.org, economist.com, deeplearning.ai, research.googleblog.com.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
24. oktober 2017
3706
24. oktober 2017
Razvijalec umetne inteligence ali krhkost obetavnih služb prihodnosti