Sladkogrenka transcendenca

Alenka Selčan 6. junij 2014
/PublishingImages/transcendenca-hero.jpg

»Tako to gre.« Billy Pilgrim, Klavnica pet

"Tako to gre", sem si z ravnodušnimi besedami Billya Pilgrima, protagonista knjige Klavnica 5, rekla po nedavnem ogledu distopične znanstveno-fantastične drame Transcendenca. Fraza, s katero se Vonnegutov junak na svojem časovnem potovanju sooča s propadom civilizacije in z neizbežnostjo smrti, kot obliž deluje tudi ob razmisleku o ravno nasprotnem – o transcendenci civilizacije, nesmrtnosti in podobnih temah, ki obdajajo eno od aktualnih vizij možne prihodnosti.

Osrednja tema filma Transcendenca, ki ga je po scenariju Jacka Paglana posnel oskarjevec Wally Pfister, je namreč ravno prestop v zaenkrat še fiktivno dogodkovno obzorje singularnosti, ko naj bi človeštvo zavoljo umetne inteligence in nano-bio-robo-tehnologije doletela prva omembe vredna sprememba, odkar je splezalo z drevesa in začelo govoriti. To naj bi se po Kurzweilovih napovedih zgodilo nekje okrog leta 2045, kar njegovi kritiki kakopak zavračajo.

 

Taisti dan, ko sem si film (končno) ogledala, je TedTalks na svojem YouTube profilu objavil posnetek Kurzweilovega govora o razvoju neokorteksa in o novem, hibridnem načinu mišljenja, na katerega nam po besedah Googlovega futurista zavoljo razvoja inteligentnejših iskalnikov in nanobotov ne bo treba čakati več kot dve desetletji.

Mar Kurzweilovo predavanje s konca marca ne spominja na enega od uvodnih prizorov filma, ko v počasnem toku spoznavamo raziskovalca umetne inteligence, Willa Castera in njegovo ženo, znanstvenico Evelyn, ki na odru z napisom Evolve the Future (in ne A blueprint of Thinking), prav tako suvereno in spodbudno razlagata svojo vizijo singularnosti?

In ravno v tej podobnosti se skriva srhljivost filma, ki ga sicer po žanru nikakor ne moremo umestiti med grozljivke. Nismo več v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se temačne vizije Skynet prihodnosti zdele stvar, s katero se bodo ukvarjali šele zanamci, temveč v zlati dobi tehnološkega napredka, ko nas bolj kot fantastika fascinirajo dosežki znanosti.

 

Tudi Transcendenca se ponaša s primerki tehnologije, ki ne spada zgolj na planjave sedme umetnosti; a da ne bo pomote, še vedno govorimo o fikciji in ne dokumentarnem filmu. Tako se res že ponašamo z biometričnim prepoznavanjem obrazov, kot to počne PiNN oz. physically independent neural network– umetna inteligenca v filmu. A kako daleč smo na primer od tega, da bomo prek kamere razbirali tudi čustva? Kalkuliranje emocij je relativno nova veda. Njeni začetki segajo v leto 1995, ko je Rosalind Picard (MIT) napisala prvi znanstveni prispevek o tem, a zavoljo razvoja robotike, pametne, nosljive in drugih vej novodobne tehnolologije, tudi čutni del umetne inteligence napreduje hitreje, kot si nemara mislimo.

Roko na srce, umetna inteligenca je še vedno v razvojni fazi, da ne izgubljamo besed o umetni zavesti, katere problem dobro ponazori šala v filmu: ko v filmu PiNN vprašajo, če lahko dokaže, da je samozavedna, odvrne z istim vprašanjem – lahko to dokažete vi?

Prehod v singularnost se v filmu zgodi takrat, ko se Will posthumno združi s PiNN in tako postane hibrid človeške in umetne inteligence, ki se na medmrežju širi in napreduje hitreje, kot katera koli tehnologija pred tem. In šele takrat se prvič porodi dvom, če je ves razvoj umetne inteligence res dobra ideja. Nemara je temeljni namen tega, filmskim kritikom dokaj neljubega filma, vsaditi prav ta dvom, a ne kot predsodek, saj se na koncu vendarle izkaže, da so bili predsodki neupravičeni.

Se bomo v tem neustavljivem toku inovacij, ki mu aplavdiramo vsak dan, ko ob kavi prebiramo o revolucionarnih odkritjih (od kvantne teleportacije informacij, tiskanja organov ter drugih oblik podaljševanja življenja), tudi v tusvetju kdaj ustavili in vprašali, kam pravzaprav drvimo?

 

Do katere mere zaupamo tem fascinantnim otrokom znanosti in tehnologije? Jih že učimo ločiti, kaj je »prav« in kaj »narobe«? S takimi in podobnimi vprašanji se ukvarja etika umetne inteligence in tehnologije - veja znanosti, ki se v osnovi deli na roboetiko, ki preučuje človeško moralo v odnosu do robotov, in »strojno« etiko, ki raziskuje t. i. moralne agente umetne inteligence (AMA). Pa vendar nekateri od raziskovalcev te kočljive teme opozarjajo na možnost, da umetne inteligence ne bomo uspeli vzgojiti tako, da bo ostala človeku prijazna tudi po tem, ko bo presegla njegov IQ.

Navkljub tovrstnim opozorilom napredka ni mogoče zaustaviti. Znanstveniki po vsem svetu raziskujejo načine, kako podaljšati človeško življenje, izboljšati delovanje možganov, narediti čimbolj humanoidnega robota, kako očistiti posledice industrijskega onesnaževanja, in tako dalje. Čemu bi gojili strah pred tehnologijo, ki nam ta vsak dan postreže z boljšimi napravami za osebno rabo, in zakaj se branili interneta reči ter podobnih stvaritev, ki nas želijo razbremeniti od množice opravkov ter nam izboljšati življenje?

Strah pred neznanim je človekov večni spremljevalec, ki smo ga razvili zato, da nas bi varoval pred nevarnostjo, a hkrati nas njegov ščit varuje tudi pred napredkom. In tako se po ogledu filma Transcendenca znova sprašujem, do kakšne mere tudi zaupamo znanosti in tehnologiji? Je zvestoba lastnikov pametnih naprav in nosljive tehnologije res brezmejna ali pa bo nemara nekoč prišlo do trenutka, ko se bomo ustrašili in se od navdušenih tehnofilov v grozi pred udejanitvijo singularnosti sprevrgli v tehnofobične neoludiste, ki zaslepljeno uničujejo tudi to, kar je v osnovi dobro?

Film Transcendence se ponaša z marsikatero luknjo v scenariju in tako še zdaj ne razumem, čemu je človeštvo moralo ostati brez elektrike in interneta tudi po uničenju, kot se na koncu izkaže, dobrohotnega hibrida. Pa vendar vsaj zavoljo dobre debate priporočam ogled filma vsem ljubiteljem tovrstnih tem, tudi tistim, ki se nad idejo singularitaristi le pomilovalno nasmehnejo.

Vira fotografij: istockphoto.com, imdb.com.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
6. junij 2014
2067
18. junij 2014
Sladkogrenka transcendenca
Android, BlackBerry OS, iOS, Windows Phone 8