Tehnologija prihodnosti: Nedotakljivost misli

Alenka Selčan 6. julij 2017
/PublishingImages/nedotakljivostmisli_hero.jpg

Vzpon tehnologij, ki vzpostavljajo nove, še ne obstoječe kategorije, vselej spremlja prevečkrat zamolčano vprašanje, kako takšna tehnologija pomaga človeštvu in kako vpliva na človekove pravice in svoboščine.

Marsikatero od na novo pojavljajočih se tehnologij so pisci znanstvene fantastike v svojih distopičnih vizijah začinili s pošteno dozo strahu pred temno platjo tehnološkega napredka, ki je vprašljiv še zlasti tedaj, ko posega v zasebnost človekovih misli. A če smo še nedavno verjeli, da je združitev človekovih možganov in tehnologije stvar zelo oddaljene prihodnosti, nas napredki v nevroznanosti in najave tehnoloških velikanov opozarjajo, da je čas za razmislek o etičnem in pravnem vidiku tovrstnih tehnologij že nastopil.

Letošnjega aprila sta Zuckerberg in Musk ločeno oznanila, da razvijata možgansko-računalniške vmesnike, ki bodo brali misli, jih pretvarjali v ukaze ter tako človeka neposredno povezali z napravami in z umetno inteligenco. Naj spomnimo …

Facebookove namere, da razvija možgansko-računalniški vmesnik, ki naj bi nekoč omogočal sporazumevanje zgolj z mislimi, je na FBF8 razkrila Regina Dugan, nekdanja direktorica ameriške obrambne agencije DARPA in nekdanja vodja Googlove eksperimentalne skupine ATAP, ki danes vodi skrivnostni Facebookov oddelek Building 8.

"Gre za dekodiranje besed, za katere ste določili skupno rabo s tem, da ste jih poslali govornemu centru v možganih." Vmesnik naj bi bil neke vrste možganska miška z zgolj dvema možnostma (»da« in »ne«), kar bi krepko pomagalo pri razvoju obogatene resničnosti. Ker se zavedajo, da takšna tehnologija lahko privede do zlorabe, pri Facebooku obljubljajo, da bodo ustanovili neodvisno skupino za nadzor, ki bo skrbela za etično, legalno in družbeno implikacijo takšnih vmesnikov.

"Menim, da bomo sčasoma najbrž videli zbliževanje biološke in digitalne inteligence," je Elon Musk povedal na februarskem srečanju Vrha svetovne vlade (World Government Summit) v Dubaju, le nekaj mesecev po ustanovitvi podjetja Neuralink, ki se ukvarja z razvojem tako imenovanih nevronskih čipk. Izraz nevronska čipka je za opis brezžičnega možgansko-računalniškega vmesnika, ki prek ukaza sprošča določene kemikalije, prvi uporabil škotski pisec znanstvene fantastike Ian M. Banks, Musk pa tako imenuje vsadek, ki bi ga kirurško priključili na človeške možgane zato, da bi uporabniku omogočili brezžično interakcijo z računalnikom. Ker bi šlo za vsem dostopni vmesnik, ki bi skorajda neopazno povezoval človeško in digitalno inteligenco, bi ta deloval tudi kot zaščita proti morebitni nezaželeni samovolji umetne inteligence ter proti njeni potencialni zlorabi v prid izbrancev, ki jo razvijajo. Nevronske čipke naj bi tako pripomogle, da bi bila umetna inteligenca vselej odraz in volja vseh uporabnikov.

 

Tudi dosežki v nevroznanosti so vredni omembe. Univerza Carnegie Mellon je prejšnji mesec objavila, da s pomočjo novodobne tehnologije, ki omogoča odčitavanje vzorcev aktivacije možganov ob določenih mislih, že zmorejo identificirati nekatere kompleksne misli. Raziskovalci ugotavljajo, da gradniki kompleksnih misli niso besede, temveč jih sestavljajo univerzalni možganski podsistemi. S programom, ki meri aktivacije v posamičnem možganskem sistemu, že danes lahko razberejo tudi tako kompleksne stavke, kot je na primer: "Priča je v sodnem procesu zakričala."

 

Zamisel o sintezi človeških možganov in tehnologije ni nova. Dr. J.C.R. Licklider, eden od pionirjev te vizije, je takšno simbiozo predvidel že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, o njej pa je pisal v svojih delih Man-Computer Symbiosis (1960) in The Computer as Communication Device (1968). O tem govori tudi Ray Kurzweil, ki trdi, da bodo človekovi možgani že leta 2029 oplemeniteni z nanorobotki, ki bodo, povezani v računalniškem oblaku, bogatili naš miselni proces. Pametnih telefonov tedaj ne bomo več potrebovali, saj bomo zavoljo nanorobotkov komunicirali skorajda telepatsko, znanje pa si bomo nalagali podobno, kot so to počeli v Matrici. V dokaz, da ne gre za znanstveno fantastiko, temveč tehnologijo, ki vznika že danes, Kurzweil navaja dosežke pri zdravljenju Parkinsove bolezni.

 

Kljub tako plemenitim ciljem tovrstne tehnologije ostaja vprašanje njenih meja in naše zasebnosti odprto. Resda zavoljo novodobne tehnologije že danes zmoremo brati nekatere človekove misli in prav to nekaterim hendikepiranim omogoča, da svoje protetične roke upravljajo z mislimi. A kje in kako bomo potegnili črto med mislimi, ki jih želimo deliti s pametnimi napravami ter njihovimi lastniki, in tistimi, ki naj za vselej ostanejo le naše?

Viri: fbnewsroomus.files.wordpress.com, forbes.com, twitter.com, wikipedia.com, youtube.com, neurosciencenews.com, internethalloffame.com, memex.com, medlink-uk.net.

Podobni članki

 

 

Desktopography in vmesniki prihodnostihttp://tehnik.telekom.si/kolumne/desktopography-in-vmesniki-prihodnostiDesktopography in vmesniki prihodnostiGP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd7GP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd73556
Etika umetne inteligencehttp://tehnik.telekom.si/kolumne/etika-umetne-inteligenceEtika umetne inteligenceGP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd7GP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd73553
Tehnologija prihodnosti: Nedotakljivost mislihttp://tehnik.telekom.si/kolumne/tehnologija-prihodnosti-nedotakljivost-misliTehnologija prihodnosti: Nedotakljivost misliGP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd7GP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd73540
Potopitvena, interaktivna umetnosthttp://tehnik.telekom.si/kolumne/potopitvena-interaktivna-umetnostPotopitvena, interaktivna umetnostGP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd7GP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd73505
Kaj je tvoj smoter, človekhttp://tehnik.telekom.si/kolumne/kaj-je-tvoj-smoter-clovekKaj je tvoj smoter, človekGP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd7GP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd73484
10 prebojnih tehnologij letošnjega letahttp://tehnik.telekom.si/kolumne/10-prebojnih-tehnologij-letošnjega-leta10 prebojnih tehnologij letošnjega letaGP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd7GP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd73411
Google A. I. Experiments – strojno učenje na zabaven načinhttp://tehnik.telekom.si/kolumne/google-ai-experiments-strojno-ucenje-na-zabaven-nacinGoogle A. I. Experiments – strojno učenje na zabaven načinGP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd7GP0|#01cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45;L0|#001cf8717-c271-4d6b-8434-efafb540ba45|Kolumna;GTSet|#f07794d9-fe30-4901-a70a-ba3671577cd73410

Nalaganje vsebine
© 2016 Telekom Slovenije
6. julij 2017
3540
6. julij 2017
Tehnologija prihodnosti: Nedotakljivost misli