Malčki in tehnologija - od knjige do Starš TVja

Tamara Harb 14. maj 2015
/PublishingImages/malcki-od-knjige-do-tv-hero.jpg

Odkar imamo malčico so knjige dobesedno povsod, saj svojo knjižnico redno premešča. Knjigo pod pazduho in naokrog po stanovanju. Če imamo srečo :) V iskanju pozornosti včasih letijo tudi po tleh. A ne glede na vse, jih ima rada in že od majhnega so knjige, ki so primerne zanjo, na polici, kjer jih doseže. Ok, seveda smo debele zbirke pravljic dali na varno, dokler ni prenehala s trganjem in dovolj zrasla, da je knjiga ne nokavtira. Ko so rasli zobje, so velik delež škode namreč utrpele prav knjige, bile so strgane, prežvečene, pogrizene, a tudi velikokrat prelistane in so pogosto služile za preusmeritev pozornosti med kakšnim napadom rasti zob. Malčica tega namreč nikakor ni dobro prenašala. V glavnem, trenutno z njimi lepo ravna, vzame jih s police, prelista, včasih jih prinese, da jih beremo, pred spanjem pa je branje itak obvezno, ta teden so najbolj priljubljene Kraca, Lonček na pike in pa Muca Pata (kot imenuje Muco Copatarico). Ne glede na to, da malčica odrašča s knjigo v rokah, pa bo v prihodnosti njeni generaciji digitalni svet prav gotovo bližji. A najprej si poglejmo, kaj o skupnem branju pravijo strokovnjaki.

 

Dialoško branje

Branje nedvomno spodbuja jezikovni razvoj, a kot pravi Daniel Willingham, profesor psihologije na University of Virginia in avtor knjige Raising Kids Who Read, je pomembno vzgajati otroke, ki imajo radi knjige, v branju uživajo in se imajo fajn. Willingham zato priporoča igranje iger s katerimi otrok spoznava glasove govora, denimo glasno branje knjig z rimami, poslušanje pesmi za otroke, igre z rimami in druge besedne igre, ob tem pa se hkrati tudi zabava.

Ampak ali vsako branje enako vzpodbudno vpliva na jezikovni razvoj? Raziskave potrjujejo, da skupno branje v domačem okolju vpliva na jezikovni razvoj, skupno branje med prvim in tretjim letom celo vpliva na jezikovne sposobnosti pri petih in bralno razumevanje pri sedmih. A pri branju se je treba pogovarjati in ne le obračati strani in neprekinjeno brati. Irena Matko Lukan v priročniku Branje za znanje in branje za zabavo opiše dialoško oz. razgovorno branje kot pogovor ob knjigi, v katerem starši otroka sprašujemo kaj, kdaj, kje in zakaj, s čimer otroka spodbujamo k aktivnem sodelovanju v pogovoru in ga postopoma vodimo k vse bolj kompleksni uporabi besed. Otroci bodo hitreje razvijali jezikovne spodobnosti, če jim pri skupnem branju omogočimo večjo vlogo kot le tihega poslušalca. No, sicer pa vsi starši prav gotovo sami veste, da takšno branje pri malčkih ni mogoče. Že izbira knjige včasih traja dlje kot samo branje.

7 načel

Za pomoč pri dialoškem branju, načinu branja, ki vzpodbuja otroka k sodelovanju, Zevenbergen in Whitehurst podajata 7 načel, ki naj bi jih starši upoštevali pri branju otrokom med drugim in tretjim letom, medtem ko naj bi pri starejših otrocih pogovor nekoliko globlji, večje pa tudi sodelovanje otrok:

  1. Postavljajmo vprašanja o slikah in o vsebini. (Kaj je to?)
  2. Otrokove odgovore nadgradimo z vprašanji. (Da, to je pes. Kakšne barve je pes?)
  3. Potrdimo otrokove trditve. (Da, to je vlak.)
  4. Otroku pomagamo. Če ne pozna besede, mu jo povemo in ga spodbudimo, da jo ponovi.
  5. Pohvala in spodbuda.
  6. Sledimo otrokovim interesom. Če se otrok posebej posveti enemu delu knjige, mu dopustimo in ga pri tem spodbujamo. Ni treba prebrati cele knjige.
  7. In najpomembnejše – zabava. Otrok se naj pri dialoškem branju zabava, zato upoštevamo njegove ideje, ko ne želi brati na takšen način, preberemo nekaj strani brez postavljanja vprašanj, ali knjigo celo odložimo.

Avtorja za razširitev otrokovega besednjaka predlagata še nadgradnjo z odprtimi vprašanji in nadgrajevanjem otrokovih trditev.

 

Mama TV

Ko katerega od staršev ni doma, se otroci včasih želijo pogovarjati prav s tistim, predvsem, če je odsoten starš trenutno tisti, ki naj bi po mnenju malčkov vsak večer bral. Ali ima branje prek Skypa, FaceTima ali pa posnet video lahko enak učinek? V knjigi Screen Time Lisa Guernsey navaja raziskave, ki so pokazale, da s prenosom načel dialoškega branja na aktivnosti ob gledanju televizije prav tako vzpodbujamo jezikovni razvoj pri triletnih otrocih, ki se na ta način hitreje naučijo novih besed, pokažejo pa tudi boljše bralno razumevanje kot tisti, ki spremljajo TV brez tovrstnih aktivnosti.

 

Raziskava Marine Krcmar iz Wake Forest University pa potrjuje smiselnost uporabe Skypa in FaceTima v odsotnosti in razkriva tudi pozitivne učinke uporabe, saj je pokazala, da so bili videi na katerih so mame otrokom predstavile nove besede zelo uspešni. Pri malčkih, starih med 6 in 12 mesecev, raziskovalci niso zaznali vpliva teh videov, a med starimi 13 do 20 mesecev so testi pokazali veliko boljše prepoznavanje novih besed, kot če so jim jih predstavili tujci. Z mamo na videu so se učili skoraj tako dobro, kot če bi bila z njimi v živo. Brez slabe vesti lahko torej nastavite telefone v način za snemanje selfie videov in aktivirate spletne kamere na vrhu zaslona prenosnika in svojemu malčku preberite kakšno pravljico, da boste imeli pripravljene za tiste priložnosti, ko vas pred spanjem ne bo doma. Če utegnete, pa bo pri nekoliko večjih malčkih tudi branje v živo prek Skypa ali FaceTima zagotovo dobrodošlo.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
14. maj 2015
2504
19. maj 2015
Malčki in tehnologija - od knjige do Starš TVja
Android, iOS