Pred petimi leti se je poslovil tehnološki vizionar in oče iPhona, Steve Jobs

Andrej Pirnat 7. oktober 2016
/PublishingImages/steve-jobs-5-hero.jpg

Minilo je pet let odkar je umrl oče Appla, Steve Jobs. Ob tej priložnosti smo se sprehodili po poti njegove tehnološke zapuščine in Applove zgodovine. Apple je sicer letos aprila praznoval že svojo 40. obletnico obstoja.

Na dan potegavščin leta 1976 Steve Jobs, Steve Wozniak - Woz in Ronald Wayne, nekdanji sodelavci pri podjetju Atari, niso brili norcev s preostalim svetom. Polni entuzijazma, upanja in strasti do tehnologije, so sedeli v garaži Jobsovih krušnih staršev v ameriški Kaliforniji in marljivo garali na uresničenju svojih sanj - izdelati uporabniku prijazen računalnik za domačo uporabo in tehnološki razvoj popeljati v novo smer.

Ime Apple je izbral Jobs, ko je bil na sadni dieti

Svoje malo garažno podjetje, ki je bilo takrat bolj kot ne samo hobi program, so na pobudo Jobsa poimenovali Apple. Jobs je bil namreč ravno v tistem obdobju na sadni dieti, ki je vključevala veliko jabolk. Kot pravi njegova biografija, mu je bil sočen drevesni sadež še posebej pri srcu, všeč pa mu je bila tudi beseda. Zdela se mu je zabavna, živahna in prav nič zastrašujoča, vse karakteristike prvega računalnika, ki ga je želel ponuditi množicam. To mu je kmalu tudi uspelo.

Njihov prvi izdelek, osebni računalnik poimenovan Apple I je prišel na prodajne police že nekaj mesecev po ustanovitvi, natančneje julija 1976. Zasnoval, oblikoval in izdelal ga je Steve Wozniak, Jobs pa je poskrbel, da je ta prišel na prodajne police, kjer je, kljub visoki ceni, v trenutku postal prodajna uspešnica. Stal je namreč 666,66 ameriških dolarjev, kar je po današnjih standardih približno 2800 dolarjev (2460 evrov).

 

Medtem, ko so prodajne številke rasle in je Apple iz hobija uradno prerasel v uspešno podjetje, pa je ekipa že trdo garala na nasledniku svojega prvega računalnika. Apple II je izšel že leta 1977 in bil prav tako prodajni hit. Imel je lastno ohišje in zaslon, poganjal ga je megaherčni (1 MHz) procesor, imel pa je 4 kilobajte delovnega pomnilnika (RAM). Za primerjavo: današnji iPhone ima 1800-krat hitrejši procesor in 500.000-krat več delovnega spomina.

Zametki MacOS-a in prva miška

Mlado podjetje je imelo iz meseca v mesec več zaposlenih, s strmo rastjo (do leta 1980 so prihodki znašali že več kot 100 milijonov dolarjev), pa je Apple kmalu postal tudi prvo ime svetovne tehnološke zibelke, Silicijeve doline. Leta 1980 so se pri Applu tudi odločili za odhod na borzo, vrednost podjetja pa je bila ocenjena na 1,8 milijarde ameriških dolarjev. Posledično je več kot 40 zaposlenih (od skupno 1000) praktično čez noč postalo milijonarjev.

Leta 1983 so z računalnikom Apple Lisa poskrbeli za novo tehnološko prelomnico. Lisa je imela v ohišje vgrajen zaslon, grafičen uporabniški vmesnik, ki je že spominjal na današnji MacOS in prvo Applovo miško. Vsa ta inovativnost pa terjala tudi svoj davek. Pri ceni 10.000 ameriških dolarjev (danes bi bilo to skoraj 25.000 dolarjev) so si ga lahko privoščili samo najbogatejši posamezniki in posledično so prodajne police ostale polne.

Rodila sta se slavni Mac in prvi Applov prenosnik

Jobs je zato “prestopil” v ekipo, ki je razvijala računalnik Macintosh in je po njegovi oceni obetal več. Predhodnik današnjih Macbook-ov in iMac-ov je na prodajne police prišel leta 1984, oglaševali pa so ga kot prvi cenovno dostopen osebni računalnik z grafičnim uporabniškim vmesnikom. Cena je bila pri slabih 2500 dolarjih precej nižja kot pri modelu Lisa in znameniti Mac je bil rojen.

 

Istega leta pa so pri Applu zajadrali tudi v prenosniške vode. Računalnik Apple II so preoblekli v novo ohišje in ga krstili kot prenosnik Apple IIc, ki pa je bil v praksi prenosljiv samo, če ste se pisali Schwarzenegger. Poleg precej zajetnih mer pa prav tako ni imel lastne baterije, kar je pomenilo, da je bil uporaben samo, če se je v bližini nahajala kakšna električna vtičnica. Delo v parku, ki nam ga omogočajo današnji prenosniki, z njim ni bilo mogoče.

Umik Jobsa in gnilo jabolko

Potem pa je prišlo zloglasno leto 1985. V podjetju je prihajalo do vedno večjih nestrinjanj med Jobsom in Johnom Sculleyjem, človekom, ki ga je dve leti prej Jobs imenoval za novega direktorja Appla. K slabemu odnosu pa so še dodatno prispevale slabše prodajne številke Macintosha. Prvi je tega leta odšel Wozniak, ki se ni več počutil udobno v svoji vlogi menedžerja, nedolgo za tem pa je Sculley k odpovedi prisilil še Jobsa. Tako je Apple praktično čez noč ostal brez preostalih dveh ustanoviteljev (Wayne se je iz Appla umaknil že nekaj tednov po ustanovitvi).

Po odhodu iz Appla je Jobs ustanovil novo računalniško podjetje imenovano NeXT Computer, ki je ukvarjalo z izdelavo tehnološko naprednih računalnikov in delovnih postaj, ki pa zaradi visokih cen nikoli niso postale prodajne uspešnice. Na eni od teh postaj naj bi sicer znanstvenik Tim Berners-Lee postavil prvi spletni strežnik in izumil svetovni splet (WWW) v obliki kot ga poznamo danes. Jobs je kmalu po odhodu ustanovil tudi studio za grafično produkcijo Pixar (takrat se je imenoval Graphics Group), ki je danes eno največjih imen celovečernih animiranih filmov.

 

Applu v naslednjih letih brez Jobsa ni šlo nič kaj bolje. Pod drugim podjetje ni več našlo uspešne tržne niše, konkurenca, predvsem Microsoft, pa je medtem postajala vse bolj inovativna in nevarna. Sculley je skušal podjetje spraviti na zeleno vejo z izdelavo večjega števila različnih računalnikov in širitvijo na druga področja zabavne elektronike. Ker mu to ni uspelo, ga je že kmalu na direktorskem stolčku zamenjal Michael Spindler, vendar pa tudi on ni znal najti zmagovalne niti.

Preporod Appla in dizajnerske smernice računalništva

Applovo krizno obdobje je trajalo do leta 1996, ko je funkcijo direktorja zasedel Gil Amelio. Ta je že leto pozneje poskrbel za nakup Jobsovega podjetja NeXT in tako Jobsa leta 1997 pripeljal nazaj v podjetje, ki ga je ustanovil. V nič kaj hvaležni potezi je nato Jobs Amelia izrinil s pozicije direktorja in ga odpustil. Ta dogodek označuje tudi nov preporod Appla. Jobs je najprej ukinil nekaj projektov, med drugim spiritualnega predhodnika iPoda in iPhona, dlančnik Newton in v podjetje pripeljal trenutnega direktorja Tima Cooka.

Jobs je začrtal nove smernice in dal večji poudarek na dizajn naprav in prijetno uporabniško izkušnjo, prav tako pa je poskrbel za razvoj lastne programske opreme. Prvi izdelek, ki je vseboval novo filozofijo je bil leta 1998 dizajnersko dovršen osebni računalnik iMac. Namenjen je bil navadnim uporabnikom, s svojo futuristično obliko in živahno barvno kombinacijo pa je izžareval svežino in drznost.

 

Leto pozneje se mu je pridružil še prenosni brat iBook, ki je med drugim že vseboval tudi podporo za brezžično omrežje. Potem je leta 2001 prišla na vrsto prenova operacijskega sistema. Rodil se je OS X 10 Cheetah, ki ni služil za podlago samo aktualnemu OS X-u, ampak tudi trenutnemu operacijskemu sistemu na mobilnih napravah, iOS-u.

Še istega leta pa je prišla pomembna prelomnica, ki je za vedno spremenila obraz Appla. To je bil predvajalnik glasbe iPod iz katerega se je nekaj let kasneje razvil iPhone. iPod s svojimi petimi gigabajti spomina, malim LCD zaslonom in fizičnim gumbom za navigacijo ni bil nič revolucionarnega, vendar je bil manjši in lepši od svoje konkurence. V kombinaciji z izjemnim oglaševalskim modelom je kmalu postal številka ena med glasbenimi predvajalniki in pometel s konkurenco.

Tresla se je gora, rodil se je iPhone

Medtem ko je iPod užival svojo slavo, pa je Jobs že pogledoval proti drugim trgom, ki bi jih lahko osvojil. Svoje oči je uprl na mobilno telefonijo. Tako je leta 2007, po silovitem uspehu, ki ga je doživel iPod, Apple izdelal svoj prvi pametni telefon iPhone in se z njim postal tehnološka velesila. Prvi iPhone je imel štiri gigabajte spomina, 3,5-palčni zaslon na dotik in 620 megaherčni Samsungov procesor. Razvijali so ga več kot dve leti in po mnenju mnogih predstavlja začetek internetnega in mobilno-tehnološkega obdobja v katerem danes živimo.

 

Temu je leta 2010 sledila še tablica iPad, s katero so pri Applu skušali prestrukturirati celoten trg tabličnih računalnikov in sicer tako, da bi le-ti postali hitre in priročne mobilne naprave, namesto polnopravni računalniki. Začetki iPada sicer segajo v davno leto 1993 in dlančnika Newton. Takrat so namreč pri Applu izdelali tudi prototip tablice, ki pa nikoli ni uradno izšla. iPad je v svoji končni obliki sicer obstajal že pred iPhonom, vendar se je Jobsu zdelo bolj pomembno, da prej lansira telefon.

Od svoje vrnitve k Applu, pa se Jobs ni ukvarjal le s telefoni in tablicami, ampak je pošteno preoblikoval tudi ponudbo računalnikov, predvsem prenosnikov. Procesorje PowerPC je leta 2006 zamenjal z Intelovimi procesorji, linijo PowerMac-ov in PowerBook-ov pa sta zamenjala Macbook Pro in Mac Pro, na podlagi katerih so oblikovani tudi njihovi današnji računalniki. Omenjenima so kmalu dodali še ultra lahek in tanek prenosnik Macbook Air, ki je tudi pri drugih proizvajalcih sprožil nastanek nove kategorije računalnikov - ultrabookov, oziroma ultra prenosnikov.

Izguba, ki je šokirala cel svet

Leta 2011 je tako kazalo da se vse, česar se Apple dotakne, spremeni v zlato. A nad podjetjem so se začenjali zgrinjati temni oblaki. Po dolgem boju z rakom trebušne slinavke je pri 56 letih prvi mož Appla Steve Jobs naposled podlegel trdovratni bolezni. Na mestu direktorja ga je nasledil Tim Cook in podjetje je stopilo v novo obdobje.

 

Kljub temu, da se Applu pod vodstvom Cooka velikokrat očita prevelik poudarek na oglaševanju ter premalo pozornosti na inovativnosti izdelkov, pa "jabolčna" ladja v resnici uspešno pluje naprej. Tako dobiček kot tudi cena delnice sta v petih letih odkar je za krmilom "kapitan Cook" precej zrasla, Apple pa je še utrdil svojo pozicijo na trgu pametnih telefonov. Veliko si obetajo tudi od pravkar lansiranega iPhona 7, na inovativno pot pa naj bi ponovno stopili prihodnje leto z njegovim naslednikom.

Foto: Wikimedia Commons, Apple

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
7. oktober 2016
3184
7. oktober 2016
Pred petimi leti se je poslovil tehnološki vizionar in oče iPhona, Steve Jobs