Vodič: Vse, kar morate vedeti o nakupu prenosnega računalnika

Andrej Pirnat 19. september 2016
/PublishingImages/vodic-prenosniki-hero.jpg

Ob začetku novega šolskega in študijskega leta, smo za vas pripravili vodič za nakup prenosnega računalnika.

Prenosniki danes zmorejo vse, kar zmorejo namizni računalniki. Uporabljamo jih tako za zahtevne delovne naloge, kot tudi za igranje iger, ogled filmov in brskanje po spletu. Ob tem pa imajo pred “namizniki” eno ključno prednost: prenosljivost.

Čeprav se je s pojavom tablic in napredkom tehnologije pametnih telefonov pojavil strah, da bodo prenosni računalniki počasi umrli, temu ni tako. Napredek pametnih telefonov je namreč ogrozil priljubljenost tablic, medtem ko prenosniki ohranjajo svoje mesto. So se pa morali nekoliko prilagoditi trgu in novim potrebam uporabnikov. Postajajo manjši, tanjši in lažji, nekateri se znajo transformirati v tablico in imajo zaslone na dotik, ob tem pa skušajo ohraniti spodobno strojno moč.

Kakšne vrste prenosnikov poznamo?

Ampak pojdimo po vrsti. Odločili ste se torej za nakup novega prenosnika. Pri tem je najbolj pomembno, da kupite takega, ki najbolj ustreza vašim potrebam in kupnim zmožnostim. Zato jih najprej v grobem razčlenimo glede na njihov namen.

 

Ultrabooki: So ultra lahko in tanki prenosniki, namenjeni predvsem uporabnikom, ki so veliko na poti. Trenutno so ena najbolj zaželenih oblik prenosnika, njihove glavne odlike so eleganten minimalističen dizajn, kompaktne mere, spodobna strojna moč, dolgotrajnost baterije, kakovosten zaslon in trdno ohišje. Cene najboljših so zelo visoke, najde pa se tudi kakšen model za tanjše denarnice.

Igričarski prenosniki: Navadno gre za nekoliko večje prenosnike (vsaj 15 palčen zaslon), ki v prvi vrsti stavijo na zmogljiv procesor, veliko količino RAM-a, močno grafično kartico, široko paleto priključkov in v zadnjem času tudi drznejše futuristične oblike, nekoliko manj poudarka pa dajo na življenje baterije. Navadno so precej dragi, saj vsebujejo najmočnejše komponente.

Multimedijski prenosniki: Prenosniki za vsakdanjo rabo, ki z iskanjem kompromisa med zmogljivostjo in ceno nagovarjajo predvsem povprečne uporabnike, ki računalnik koristijo za brskanje po spletu, pisanje besedil, ogled kakšnega filma in občasno igranje tehnično manj zahtevnih iger. Niso narejeni iz najbolj trdnih materialov, niso dizajnersko dovršeni in niso sestavljeni iz najboljših komponent. Služijo pa svojemu namenu in so cenovno dostopni.

Poslovni prenosniki: V zadnjem času jih vedno bolj nadomeščajo ultrabooku, s katerimi si sicer delijo mnogo podobnosti. So manjših dimenzij, visoko zmogljivi in imajo dobro baterijo. Kar jim daje prednost pred ultrabooki, pa je večja količina priključkov. Oblikovno ne izstopajo in spominjajo na klasične "pisarniške škatle", kar poleg visoke cene, velikokrat tudi odvrne kupce.

 

Tablični prenosniki: To so hibridi med tablico in prenosnikom, kar pomeni da imajo snemljivo ali zložljivo tipkovnico, so zelo kompaktni in energijsko vzdržljivi. Iz trga so (skupaj s klasičnimi tablicami) izrinili nekdaj relativno priljubljene Netbooke, kljub vedno večji zmogljivosti, pa še vedno niso optimalno delovno orodje, sploh če se ukvarjate z grafično obdelavo. Tisti redki primerki, ki zmorejo tudi najzahtevnejša opravila (na primer Microsoftov Surface Pro), pa nosijo visoko ceno. Velik minus tabličnih prenosnikov je tudi, da boste relevantne primerke zelo težko našli na naših tleh.

 

Določite si proračun …

Za vse naštete kategorije prav tako velja, da jih najdemo v različnih cenovnih razredih, torej nižjem, srednjem in visokem. Svetujemo, da si pred nakupom določite vsaj okvirni znesek, ki ste ga pripravljeni odšteti za nakup, poleg tega tudi temeljito razmislite za kakšna opravila boste svoj računalnik uporabljali in si na listek napišite katere lastnosti so za vas najbolj pomembne.

… ampak ne plačujte stvari, ki jih ne potrebujete

Pri tem velja poudariti, da je nesmiselno plačevati (pre)več samo zaradi nekaterih funkcij in komponent, ki jih na koncu ne boste uporabljali. Na primer, če vam bo računalnik služil predvsem za uporabo interneta in pisanje besedil, potem nima smisla kupovati konfiguracije z namensko grafično kartico, vam pa v tem primeru še kako koristita kakovosten zaslon in osvetljena tipkovnica, sploh če za računalnikom sedite tudi, ko sonce zaide.

Na drugi strani prav tako velja, da bodo najcenejši primerki prenosnikov (do 400 evrov) služili le osnovni rabi, pa še to za relativno kratek čas, saj se bodo hitro postarali. Na kakšno zahtevnejšo večopravilnost ali uporabo grafično zahtevnih programov pa pri takih računalnikih lahko kar pozabite. Uporabni so predvsem kot sekundarni računalnik, če imate doma že nekoliko močnejši sistem.

 

Kako boste uporabljali prenosnik?

Pri izbiri vam bo v veliko pomoč, če se razvrstite v enega od spodnjih razredov:

  • Osnovna uporaba: deskanje po spletu, uporaba družbenih omrežij in e-pošte, pisanje besedil.
  • Povprečna uporaba: poslušanje glasbe in ogled filmov, pretakanje video vsebin, občasno igranje iger, pisarniška opravila (Word, Excel, PowerPoint).
  • Zahtevna uporaba: uporaba več programov in zavihkov, grafična obdelava slik, video produkcija, igranje grafično bolj naprednih iger.

Ali ste veliko na poti?

Preden se odpravite v trgovino, se vprašajte, koliko dni na teden nameravate računalnik prenašati naokoli. Če ste veliko zdoma, potem so kompaktne mere obvezne. V takem primeru naj bo zgornja meja 13 palcev in slaba dva kilograma, poleg tega priporočamo da je računalnik čim tanjši in ima čim bolj vzdržljivo baterijo.

Vse te lastnosti najbolje pod isto streho združujejo ultrabooki, je pa res, da je zanje navadno treba odšteti nekoliko več (spodobni modeli se začnejo pri 800 evrih in segajo tudi do dveh tisočakov in več). Na voljo so sicer tudi cenejše rešitve (do 600 evrov), a so te bolj kot ne primerne le za klasična pisarniška opravila.

Če pa vaš običajen teden ne vključuje veliko premikanja po različnih lokacijah, pa brez slabe vesti pobrskajte med večjimi (15 in 17-palčnimi) in težjimi prenosniki. Delo na njih je praviloma lažje, saj imajo večje tipkovnice, prav tako pa slika zaradi večjega zaslona bolj pregledna in očem prijazna.

 

Katera velikost je prava zame?

  • 13" in manj: lažji, manjši in bolj prenosljivi računalniki. Obvezna izbira vsakogar, ki je veliko na poti in s sabo vedno nosi računalnik.
  • 14" do 15": ta velikost predstavlja najboljšo izbiro za povprečne uporabnike, ki svoje prenosnike večinoma uporabljajo doma, s sabo pa jih vzamejo le občasno na kakšen daljši izlet. 15-palčni prenosniki so med uporabniki najbolj razširjeni.
  • 17" in več: samo za tiste, ki prenosnik uporabljajo izključno na domači mizi. Navadno so to profesionalci, ki se ukvarjajo z grafiko in strastni igričarji. Če se spogledujete s to velikostjo, je mogoče pametno razmisliti o nakupu namiznega računalnika.

Zaslon definira uporabniško izkušnjo

Sploh zaslon v današnjih časih predstavlja eno najpomembnejših sestavin prenosnika. Pomembna sta tako velikost, kot tudi ločljivost, ki opredeljujeta uporabniško izkušnjo. Večji zasloni so priporočljivi predvsem za ogled filmov, igranje iger, grafično obdelavo in ogled več dokumentov hkrati, manjši pa pripomorejo k boljši prenosljivosti računalnika.

Prav tako morate biti preudarni pri izbiri ločljivosti. Že res, da višja navadno pomeni ostrejšo in lepšo sliko, a obenem porabi tudi več energije. Nekakšen optimalen kompromis med porabo energije in kakovostjo zato še vedno predstavlja ločljivost 1920 x 1080 slikovnih pik, oziroma Full HD.

 

Katero ločljivost naj izberem?

  • HD (1366 x 768): uveljavljen standard na večini klasičnih prenosnikov za povprečne uporabnike. Dovolj dobro za brskanje po spletu in osnovna pisarniška opravila.
  • HD+ (1600 x 900): ta ločljivost je že dovolj visoka za ogled filmov in normalno igranje iger
  • Full HD (1920 x 1080): optimalna ločljivost, ki pa še vedno ni standard pri večini prenosnikov. Visokoločljivostni filmi in igre tečejo v vsem svojem sijaju.
  • Retina (2880 x 1800, 2560 x 1600, 2304 x 1440): tehnologija, ki jo najdemo izključno na Applovih računalnikih, se lahko pohvali z izjemno gostoto slikovnih pik, ki definirajo ostrino slike.
  • QHD+ in QHD (3200 x 1800, 2560 x 1440): Izjemno visoka gostota slikovnih pik (primerljiva z Retino) skrbi za detajlno in ostro sliko, ki jo bodo najbolje izkoristili uporabniki, ki se profesionalno ukvarjajo s fotografijo in grafično obdelavo.
  • 4K Ultra HD (3840 x 2160): trenutno še ni pretirano razširjena, prav tako pa tudi zelo draga. V poštev pride le za najzahtevnejše uporabnike, ki se ukvarjajo z grafično in video produkcijo

Zasloni so tudi zgrajeni z različnimi tehnologijami, ki vplivajo na odtenke barv in osvetlitev slike. Tehnologija LED skrbi za prikaz svetlih barv in je energijsko varčna, tehnologija IPS omogoča širši kot gledanja in je pomembna, če prenosnik uporabljate za ogled filmov v večji družbi, bleščeči (glossy) zasloni prikazujejo bolj nasičene barve in temnejšo črno, mat zasloni pa pripomorejo k manjšemu odsevu, zaradi česar so najbolj primerni za tiste, ki imajo računalnik velikokrat izpostavljen sončni svetlobi.

Ali so zasloni na dotik uporabni?

Z novimi operacijskimi sistemi, kot so Windows 10, ki so bili narejeni z mislijo na bolj intuitivno upravljanje (kot ga na primer poznamo na tablicah in telefonih), bolj do izraza prihajajo tudi zasloni na dotik. Marsikomu se bo upravljanje s prsti zdelo posrečeno in mogoče tudi lažje in hitrejše, a ima tak način tudi svoje pomanjkljivosti.

Prva je vsekakor cena. Prenosniki z zasloni na dotik so praviloma precej dražji od običajnih, upravljanje z njimi pa morda vseeno ni tako priročno kot se morda zdi na prvi pogled, sploh na klasičnem prenosniku, kjer se morate ves čas neudobno sklanjati preko tipkovnice. Ta problem so sicer prepoznali tudi že nekateri proizvajalci in so svoje prenosnike opremili z zložljivimi tipkovnicami, ki se skrijejo za zaslon in računalnik spremenijo v (težko) tablico.

 

Svetujemo, da se z nakupom zaslona na dotik ne prenaglite, če ga res nujno ne potrebujete (verjetno ga ne) in raje počakate da tehnologija popolnoma odraste, oziroma postane resnično funkcionalna.

Moč procesorja ni več tako pomembna kot je bila nekoč

Naslednja pomembna točka je drobovje, oziroma strojna oprema, ki pod ohišjem poganja vse potrebne delovne procese. Bolj kot je računalnik nasičen z najsodobnejšimi in najboljšimi tehnologijami, bolj je zmogljiv, a tudi bolj energijsko potraten in seveda dražji. Še enkrat poudarjamo, odločite se za konfiguracijo, ki ustreza vašim potrebam.

Osrednja enota na matični plošči je procesor, ki opravlja vlogo možganov računalnika. Moč procesorja določa kako kompleksne programe lahko poganjamo in kako hitro ti tečejo. Ker pa so tudi osnovni procesorji dandanes že zelo razviti, je povsem odveč strah, da vam bo računalnik slabo deloval, če ne posežete po najmočnejšem. Za takšnega se odločite le, če boste poganjali grafično zahtevne programe (Photoshop, Premiere Pro) in najsodobnejše igre.

 

Kater procesor najbolj ustreza mojim potrebam?

  • Intel Celeron ali AMD serije E: nudita dovolj moči za osnovne naloge, kot so urejanje dokumentov, brskanje po spletu in ogled videoposnetkov. Najdemo ju pri nizkocenovnih prenosnikih.
  • Intel Atom: omogoča le izvajanje osnovnih nalog, na večopravilnost kar pozabite. Najdemo ga pri nizkocenovnih prenosnikih, je pa manj energijsko potraten kot Celeron.
  • Intel Core m: manjša moč poskrbi, da se procesor ne pregreva, zaradi česar prenosniki s tem procesorjem ne potrebujejo hladilnih ventilatorjev. Je bolj zmogljiv kot Celeron in nekoliko manj kot Core i3.
  • Intel Core i3/i5 ali AMD serije A: Intelov Core i5 nudi najboljše razmerje med zmogljivostjo in ceno, skupaj z bratom i3, ki je le kanček šibkejši, pa sta najbolj razširjena procesorja. Manj pogost AMD-jev procesor serije A je po zmogljivosti približno enak.
  • Intel Core i7: najbolj mogočen procesor, primeren za poganjanje iger, grafično obdelavo in delovne postaje.

Po namenskih grafičnih karticah posezite le strastni igričarji

Z roko v roki s tem glasilom gre tudi izbira namenske grafične kartice. Če niste zagrizen igričar, potem bo več kot zadostoval integriran grafičen čip, ki zmore tudi v lastni režiji povsem zadovoljivo sprocesirati kakšno zahtevnejšo grafiko. Poleg tega namenska grafična kartica precej negativno vpliva na življenje baterije.

Štiri gigabajte RAM-a je minimum

Bolj kot grafična kartica pa sta za hitrost delovanja programov pomembna delovni pomnilnik, oziroma RAM in disk. Količina RAM-a določa koliko procesov in opravil lahko računalnik naenkrat spravi v “začasni spomin” in jih po potrebi hitro prikliče v delovanje. Oziroma če parafraziramo: Več kot ima računalnik RAM-a, bolje se odreže pri večopravilnosti in preklapljanju med programi.

 

Dva gigabajta je premalo, štiri gigabajte je minimum, oseb gigabajtov (ali več) je priporočeno. Večina prenosnikov je danes opremljenih s 4 do 8 gigabajti, kar za povprečnega uporabnika povsem zadostuje, če nameravate istočasno uporabljati več programov (več kot štiri), ali obdelovati video posnetke, pa dodajte še kakšen gigabajt ali osem.

Kdor prisega na hitrost, je edina izbira SSD disk

Disk na drugi strani omejuje, koliko podatkov imate lahko spravljenih na računalniku. Izbirate lahko med trdimi diski, ki nudijo večje kapacitete prostora, ampak so počasnejši in zajetnejši (debelejši prenosnik), ali hitrejšimi SSD diski (oziroma Flash spominom pri Macbookih), ki so tihi in tanjši, a je njihova kapaciteta navadno manjša.

Vse je ponovno odvisno od vaših potreb. Če mislite na prenosniku graditi neskončno knjižnico filmov, ki si jih boste lahko ogledovali na potovanju, potem je boljša izbira klasičen trdi disk (v tem primeru izberite vsaj en terabajt prostora), če sta vam pomembnejša hitrejši zagon in delovanje računalnika, potem je prava izbira SSD. Edina težava tukaj je, da so cenejši prenosniki, ki imajo SSD disk, opremljeni z vsega 128 gigabajti prostora, kar je resnično malo (v tem primeru svetujemo še nakup zunanjega diska, kamor spravljate slike, videe, filme, igre), tistim z 256 gigabajti pa že pošteno poskoči cena.

 

Kakšen disk naj izberem?

  • HDD ali trdi disk: so cenovno ugodni in nudijo veliko prostora, a tudi počasnejši, glasnejši, debelejši in težji. Primerni za uporabnike, ki nameravajo na prenosniku shranjevati velike količine podatkov.
  • SSD disk: hitri, manjši in energijsko učinkoviti, a nudijo manj prostora. Idealna izbira za vse, ki želijo čim bolj kompakten prenosnik.

Če želite pri delu ohraniti mirno kri, izberite kakovostno tipkovnico

Dve ključni, a dostikrat prezrti stvari pri kupovanju prenosnika sta tudi tipkovnica in sledilna ploščica (touchpad), ki opravlja delo miške. Ker so prenosniki (tudi največji) samo pomanjšani računalniki, verjemite, da se slaba kvaliteta obeh še kako pozna. Pred nakupom je zato najbolj, da se podate do najbližje računalniške trgovine in oba sestavna dela preizkusite v praksi.

Za udobno delo morajo biti tipke ravno prav trde, tipkovnica pa se ne sme udirati na pritisk (še vedno prepogost pojav). Priporočljiva jo tudi, da je osvetljena, saj je brez tega delo v temi domala nemogoče. Sledilna ploščica pa naj bo predvsem dovolj velika in odzivna. Med najboljšimi na tem področju slovijo sicer pregrešno dragi Applovi prenosniki.

 

Bodite pozorni na nov standard med priključki USB-C

Z izgubo kilogramov in obsega, so sodobnejši prenosniki začeli izgubljati tudi za marsikoga pomembne priključke. Morda res ne potrebujete štirih vtičnic USB in priključkov HDMI in DVI, a vseeno je pred nakupom dobro vedeti, ali boste na prenosnik priključili le miško in zunanji disk, ali poleg tega tudi večji zunanji zaslon in tipkovnico.

Temu primerno se dobro pozanimajte, ali ima vaš izbrani model vse potrebne vtičnice. Priporočamo, da ima HDMI (ali vsaj mini HDMI) izhod, dva do tri vtičnice USB 3.0 in morda še kakšen čitalec spominskih kartic. Če nameravate računalnik uporabljati predvsem doma, pa ne škodi niti priključek za mrežni kabel (Applovi Macbooki ga nimajo), v prihodnje pa bo potrebno biti pozoren tudi na prenosnike z novim standardom USB-C, ki ga za polnjenje uporabljajo že nekateri aktualni telefoni.

 

DVD pogon je svoje odslužil in ga ne potrebujete več

Na drugi strani so zastareli optični, oziroma DVD pogoni, izgubili svoj pomen. Ta samo po nepotrebnem oteži in odebeli računalnik, za prenos podatkov pa se danes tako ali tako v večini primerov uporablja samo še oblak in USB naprave. Če bi vseeno nujno potrebovali DVD pogon, pa lahko še vedno dokupite zunanjo enoto.

Za konec svojemu prenosniku samo še izberite primerno torbo, da ga v hladnih zimskih dneh, ko boste čakali na avtobus, ne bo zeblo.

Preverite pestro ponudbo prenosnikov v naši E-trgovini.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
19. september 2016
3160
19. september 2016
Vodič: Vse, kar morate vedeti o nakupu prenosnega računalnika