Aireal: še bolj živo, še bolj močno, še bolj noro

Alenka Selčan 23. september 2013
/PublishingImages/aireal.jpg

Ko jadramo po morju tehnološkega napredka, se horizont ultimativne potešitve uporabniške izkušnje nenehno izmika. Vsak premik proti obzorju prinaša val novih zamisli, ki se udejanjajo vse hitreje. Še nedavno se je ob pojavu 4D-kinematografov marsikomu od navdušenja (morda nekaterim zahtevnežem tudi od razočaranja) povesila čeljust, danes pa je tu že možnost, da se bomo s filmi in igricami, okrepljenimi s čutnimi efekti, lahko zabavali kar doma, ali še bolje – zavoljo mobilnih igrač - kjerkoli.

Omenjali smo že Microsoftov Kinect in koncept IllumiRoom, ki igralno izkušnjo prenese po prostoru onkraj zaslona. Prej moteča realnost dnevne sobe se razblini v razširjeni animirani 3D-projekciji, ki igralca prestavi v svoj svet. A ker je človek dokaj kompleksno bitje, ki poleg vida in sluha zaznava še kaj drugega, se je raziskovalcem zdelo zanimivo spodbuditi še druge čute. In, ne boste verjeli, tu je že rešitev, ki je nastala v sodelovanju Disneyevega razvojnega oddelka in Univerze v Illinoisu; in ne gre le za poceni veter v igralčevih laseh.

Aireal

Projekt Aireal namreč omogoča, da igralec (ali gledalec) ne zazna le slike in zvoka, temveč tudi občuti dotik in to brez posebnih rokavic ali podobnih tehnoloških oblačil. In kako je to mogoče? Z napravo, ki je v osnovi sestavljena iz seta petih nizkotonskih zvočnikov in povezana s televizijo ali iPadom. Aireal nato z infrardečim senzorjem odčitava pozicijo igralcev in jih glede na vsebino igre ali videa obstreljuje z nežnimi, a natančno usmerjenimi zračnimi kolobarji. Te mehurje nizkega pritiska, ki spominjajo na dimne obročke, uporabnik ob dotiku začuti kot vodo, pesek ali kamen. Da, Aireal zna imitirati celo teksture.

Kot vsak izum, se tudi Aireal spopada s porodnimi težavami. Ker deluje na osnovi zvoka, bo ta haptična naprava pravi izziv oblikovalcem zvoka, ki bodo skušali zvočne dotike narediti čim tišje. Zaenkrat ti nizkofrekvenčni mehurčki sicer niso neprijetni, so pa slišni. Drug tehnični izziv, s katerim se ukvarjata Airealova starša Ivan Poupyrev in Rajinder Sodhi, pa je premostitev zvočnega zamika, kar terja premišljeno ustvarjanje interakcij za ustrezno haptično občutje. Uskladiti zvočni dotik s sliko je prava umetnost, saj igralec najbrž ne bi bil zadovoljen, če bi na primer začutil virtualno žogo, še preden bi se ta »dotaknila« njegove roke.

Z interaktivno grafiko, ki se haptično seli v tusvetje, je Aireal en od zanimivejših znaniteljev nove dobe zabavne tehnologije. Kot v filmu Posebno poročilo (Minority Report) ali, konec koncev, podobno kot to že omogočajo odzivni zasloni obogatene resničnosti slovenskega podjetja Uniki, bo uporabnik lahko v zraku listal po vsebinah svojega računalnika ali tablice in tipkal po nevidnih zračnih gumbih ter čutil njihov odziv.

V predstavitvenem posnetku lahko vidimo, da uporabnik, ki z roko nad zaslonom tablice potuje prek razgibanega terena, začuti razliko v reliefu. Bo ta tehnologija odprla okno v svet obogatene resničnosti tudi slepim, ki so bili doslej obsojeni zgolj na zvok? Bodo slepi lahko končno zgolj s tipom prebrali sporočila na svoji tablici in se igrali igre, o katerih so prej lahko le sanjali? Obogateno bo tudi komuniciranje prek spletne kamere, saj se z Airealom poslan poljubček ne bo več razblinil v zraku, temveč ga bo prejemnik dejansko začutil na svojem licu. Uporabnosti haptične tehnologije ni videti konca.

Zaenkrat robustni prototip bo zagotovo potreboval malce domiselnega oblikovanja, preden bo privlačen širši množici, vsekakor pa buri domišljijo in razpira nove možnosti v svetu obogatene resničnosti.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
23. september 2013
196
17. marec 2014
Aireal: še bolj živo, še bolj močno, še bolj noro