Danes, 17. 5., praznujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe

Tehnik 17. maj 2018
/PublishingImages/dan-telek-maj18-hero.jpg

Letošnji dan je posvečen pozitivnim lastnostim oz. prednostim uporabe umetne inteligence, katere uporaba v zadnjih letih vedno bolj narašča in vse bolj postaja del našega življenja.

17. maja praznujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe. Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) namenja letos ob tem dnevu glavno pozornost pozitivnim lastnostim oz. prednostim uporabe umetne inteligence. Slednja je zmožna učiti tudi na podlagi podatkov, ki jih ustvarja 68 % dnevnih uporabnikov interneta in 73 % oseb, ki uporabljajo pametni telefon.

Izraz umetna inteligenca (UI) se nanaša na sisteme, ki izkazujejo inteligentno vedenje in zmožnost učenja z analiziranjem podatkov z namenom, da bi dosegli določene cilje. To je lahko programska oprema, ki uporablja strojno učenje (učenje na podlagi podatkov), kot so npr. osebni virtualni asistenti Siri, Cortana, Amazonova Alexa ipd., lahko so tudi internetni iskalniki Google, Microsoft Edge ipd., sistemi za prepoznavanje obrazov ipd. Lahko je vgrajena v strojno opremo, npr. v naprednejše robote, avtonomne avtomobile, drone, aplikacije interneta stvari ...

Napredek umetne inteligence v zadnjih letih je omogočil razvoj drugih področjih in tehnologij, kot so denimo masovni podatki (big data), strojno učenje (machine learning) in računalništvo v oblaku (cloud computing). Tehnologije, ki temeljijo na umetni inteligenci, se že pojavljajo kot ključne komponente proaktivnih orodij in aplikacij, ki pomagajo izboljševati zdravstveno oskrbo, izobraževanje, finance, pridelavo hrane, transport in še mnogo drugih področij.

Razvoj in uporaba umetne inteligence je pomembna tudi v luči doseganja 17 ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, katerega namen je promocija možnosti, ki jih ponuja uporaba interneta in ostalih informacijsko komunikacijskih tehnologij za razvoj družbe in premostitev digitalnega razkoraka, letos sovpada z Artificial Intelligence for Good Global Summit na sedežu ITU v Ženevi.

 

Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe označuje obletnico podpisa prve mednarodne telegrafske konvencije leta 1865 in ustanovitev Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU), ki ima danes sedež v Ženevi in sodi pod okrilje Združenih narodov. Od leta 1969 je bil to svetovni dan telekomunikacij, leta 2006 pa je Generalna skupščina Združenih narodov na pobudo svetovnega vrha o informacijski družbi 17. maj razglasila tudi za svetovni dan informacijske družbe.

V četrtek, 17. 5., bodo med 10. in 16. uro v Muzeju pošte in telekomunikacij, katerega podpornik smo tudi mi v Telekomu Slovenije, obeležili Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe. Ob 10. in 15. uri bo tako potekal voden ogled muzeja za družine "Trara, trara, pošto pelja!". Otroci, starši, dedki in babice bomo preko interaktivnih zvočnih postaj ter novega otroškega vodnika z zabavnimi nalogami za najmlajše in malo starejše zgodovino pošte in telekomunikacij spoznavali na zabaven, igriv ter hkrati poučen način. Hkrati v teh dneh v Polhograjski graščini potekajo tudi že tradicionalni Dnevi medu.

In še nekaj statistike (VIR: Statistični urad Slovenije, STA in AKOS)

Umetna inteligenca uporablja za učenje podatke, ki jih ustvarjamo tudi z uporabo interneta

Umetna inteligenca uporablja za učenje podatke, ki jih ustvarjamo tudi z uporabo interneta. Tega po podatkih za prvo četrtino leta 2017 v Sloveniji uporablja vsak ali skoraj vsak dan 68 odstotkov oseb v starosti med 16 in 74 let (v EU-28: 72 %). Računalnike, povezane z internetom, pa je pri svojem delu uporabljalo 51 odstotkov zaposlenih, so sporočili iz državnega statističnega urada (kar je enako povprečju celotne EU-28).

Svoj profil na družabnih omrežjih, npr. na Facebooku, Instragramu, je imelo 45 % 16–74-letnikov (v EU-28: 54 %), na profesionalnih spletnih omrežjih, npr. na omrežju Linkedln, pa 7 % (v EU-28: 13 %). Lastne fotografije, komentarje ipd. je na internet nalagalo in jih delilo z drugimi 28 % teh oseb (v EU-28: 33 %).

Družbene medije je v Sloveniji uporabljalo 47 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (kar je enako povprečju celotne EU-28). Svoj profil na družabnih omrežjih jih je imelo 45 % (enako povprečju celotne EU-28), svoj blog ali mikroblog npr. na Twitterju jih je imelo 7 % (v EU-28: 14 %), profil na spletni strani za delitev multimedijskih vsebin, npr. na YouTubu, Instagramu, 17 % (povprečje v EU-28: 16 %).

Umetna inteligenca je del našega življenja

Umetno inteligenco uporabljamo, kadar uporabljamo internetne iskalnike za iskanje informacij na internetu. V prvem četrtletju 2017 je informacije o izdelkih ali storitvah pridobivalo na internetu 69 % 16–74-letnikov (v EU-28: 65 %), informacije, povezane z zdravjem, npr. o poškodbah, boleznih, prehrani, 54 % (v EU-28: 51 %), spletne novice, časopise ali revije pa jih je prebiralo 61 % (v EU-28: 61 %).

Uporabljamo jo, kadar uporabljamo internetne prevajalnike. Uporabljamo jo tudi, kadar blokiramo nezaželena elektronska sporočila (spam). Elektronsko pošto je prejemalo ali pošiljalo 69 % 16–74-letnikov (v EU-28: 72 %).

 

Pri spletnem nakupovanju (to narašča) nam umetna inteligenca ponudi možnost nakupa dodatnega izdelka v spletni trgovini. V prihodnosti pa bo spletnim kupcem v pomoč v obliki virtualnih pomočnikov. V prvem četrtletju 2017 je 46 % 16–74-letnikov odgovorilo, da so v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem nakupovali prek spleta (v EU-28: 57 %).

Na podlagi digitalnih sledi, ki jih pustimo na internetu, lahko umetna inteligenca razbere naš okus, naš življenjski slog in tako vpliva na naše vedenje, npr. tako, da nam predlaga, katero glasbo naj poslušamo, katere videoposnetke naj si ogledamo, ali nam sporoča novice, pošilja obvestila ipd.

Pametni telefoni in umetna inteligenca

Pametne telefone je v prvem četrtletju 2017 uporabljalo 73 % 16–74-letnikov. 96 % teh oseb jih je med drugim uporabljalo za fotografiranje, 82 % kot koledar, 80 % pa za brskanje po internetu. 53 % uporabnikov je prek pametnega telefona poslušalo glasbo ali radio in uporabljalo zemljevide in navigacijo, 26 % jih je na pametnem telefonu igralo igre.

Številni pametni telefoni uporabljajo umetno inteligenco v osebnih virtualnih asistentih, npr. Siri, Bixby, ali kot programsko opremo za prepoznavo obrazov, za pretvorbo glasovnih ukazov ipd.

E-veščine, digitalizacija in strokovnjaki za IKT – osnovni pogoj za uporabo in izkoriščanje prednosti umetne inteligence

Z nadaljnjo digitalizacijo družbe – z avtomatizacijo procesov, z vpeljavo robotov in s širitvijo uporabe umetne inteligence – bo treba povečati raven obvladovanja t. i. e-veščin, tj. različnih vrst znanja za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Več o obvladovanju e-veščin v Sloveniji lahko preberete v objavi Dan varne uporabe interneta 2018 in e-veščine.

Podjetja bodo morala še naprej digitalizirati poslovne procese in s tem izkoristiti poslovne priložnosti, ki jim jih omogoča uporaba IKT, da bodo ostala konkurenčna. Stopnjo in obseg digitalizacije podjetij spremljamo z digitalnim indeksom. Ta se izračunava na podlagi 12 kazalnikov, s katerimi spremljamo uporabo IKT v podjetjih. V letu 2017 je bilo med podjetji z vsaj 10 zaposlenimi največ takih, ki so imela zelo nizek digitalni indeks, in sicer 42 %; nizek digitalni indeks je imelo 35 % omenjenih podjetij, visok digitalni indeks 19 %, zelo visok digitalni indeks pa 4 % podjetij. Več o digitalizaciji lahko preberete v objavi Stopnja digitalizacije v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi v letu 2017.

Pri razvoju in uveljavljanju umetne inteligence imajo ključno vlogo strokovnjaki za IKT. V letu 2017 je bilo med v Sloveniji zaposlenimi in samozaposlenimi osebami okoli 36.100 strokovnjakov za IKT, kar je bilo 3,8 % vseh zaposlenih ali samozaposlenih. Največ strokovnjakov za IKT med vsemi zaposlenimi ali samozaposlenimi je bilo na Finskem (6,8 %), najmanj pa v Grčiji (1,6 %).

Strokovnjaki za IKT v Sloveniji so bili v 84 % moški, v 16 % pa ženske. 64 % jih je bilo starih 35 ali več let, 36 % pa 15–34 let.

Da bomo lahko izkoristili prednosti umetne inteligence, bomo morali med drugim:

  • nadaljevati digitalizacijo na vseh področjih družbe;
  • poskrbeti, da bo učenje e-veščin del vseživljenjskega učenja in da bomo e-veščine obvladovali v večjem številu, tudi na zahtevnejši ravni;
  • poskrbeti za ustrezno zakonodajo, ki bo preprečevala njeno zlorabo.
  • Podobni članki

     

    Nalaganje vsebine
    © 2017 Telekom Slovenije
    17. maj 2018
    4020
    17. maj 2018
    Danes, 17. 5., praznujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe