Kurzweil, Google in umetna inteligenca

Alenka Selčan 23. september 2013
/PublishingImages/ray-kurzweil.jpg

V kaotičnem vzdušju prehoda v novo leto ste tudi vi nemara spregledali zanimivo novico: konec leta 2012 je Ray Kurzweil naznanil, da je postal direktor Googlovega inženiringa! Če ob tem niste vsaj malce povesili čeljusti, vam to ime najbrž ne pomeni veliko, zato naj kratko osvetlim nekatere pomembnejše dosežke tega izumitelja, vizionarja in borca za nesmrtnost.

Ray Kurzweil je svojo izumiteljsko žilico razkril javnosti pri svojih rosnih sedemnajstih, ko je leta 1965 na oddaji televizije CBS predstavil prvo računalniško ustvarjeno glasbeno kompozicijo. Skladbo je na osnovi Kurzweilovega programa za prepoznavanje vzorcev zložil računalnik, ki ga je mladi genij sestavil sam.

 

V začetku sedemdesetih je razvil računalniški sistem za optično prepoznavanje raznolikih pisav. Izum optičnega čitalnika CCD in iznajdba bralnika, ki pisano besedo pretvori v govor, sta botrovala rojstvu priročnega Kurzweilovega čitalnika, ki je olajšal življenje mnogim slepim, saj so ti lahko odslej prvič sami prebirali osebna sporočila. Med hvaležnimi uporabniki je bil tudi Stevie Wonder. Prijateljstvo s slepim glasbenikom je Kurzweila znova približalo glasbi in v zgodnjih osemdesetih je v podjetju Kurzweil Music Systems nastal sintetizator zvoka Kurzweil K250, ki je poleg snemanja in miksanja sposoben izjemno kakovostne imitacije različnih zvokov.

Konec osemdesetih se s podjetjem Kurzweil Applied Intelligence (KAI) posveti razvoju komercialnega programa za prepoznavanje govora, v devetdesetih pa je z novo tehnologijo za prepoznavanje vzorcev pripomogel pri izobraževanju slepih, dislektikov in učencev z motnjo pozornosti. Razvil je tudi interaktivni izobraževalni program za zdravnike in umetnikom omogočil dostop do brezplačnega programa za spodbujanje kreativnih procesov. Hkrati je svoje zamisli začel objavljati na spletni stran kurzweilai.net, ki jo je namenil širitvi in izmenjavi idej s področja visoke tehnologije in znanosti.

Velikim Kurzweilovim zamislim in dejanjem tudi v novem tisočletju ni konec. V svojih knjigah oznanja vizijo prihodnosti, ki spominja na scenarije znanstvenostičnih filmov in z doslej zavidljivo gotovostjo napoveduje, da lahko kmalu pričakujemo trenutek singularnosti, ko bo človek v prepletu biotehnološke ali genetične preobrazbe, nanotehnološke revolucije in robotike evolviral v nesmrtnega kiborga. Vse to naj bi doživeli v naslednjih nekaj desetletjih, a prej pokukajmo nekoliko bližje.

Prvi koraki, ki jih nakazuje Kurzweilovo sodelovanje z Googlom, stremijo k razvoju »kiber prijatelja« ali umetne inteligence po meri človeka. Neomejenost Googlove jezikovne in podatkovne baze je odličen vir za izpeljavo tako pomembnega projekta kot je stvaritev dejanskih umetnih možgan, ki zmorejo razumeti pomen idej in konceptov. Trenutni iskalniki operirajo z dokaj okornimi logaritmi, ki iščejo ključne besede po popularnih straneh in upajo, da bodo odgovorili najbolje. Kurzweilov namen pa je Google pripraviti, da bo najprej razumel, zakaj nekdo išče informacijo, da jo bo nato postregel z dodatnim podatkom, za katerega še sam uporabnik ni vedel, da ga potrebuje. Ob vsem tem se bo za boljše vzdušje še malce pošalil in tako bo naš odnos z računalnikom postajal vse bolj oseben, skoraj tak, kot sta ga imela Tomaž in Vedi v filmu Poletje v školjki.

S podrobnimi podatki o uporabniku, celotnim arhivom človeškega znanja ter Kurzweilom na čelu Google tako postaja vse pametnejši in duhovit kiber prijatelj ali nemara tisti prebrisani veliki brat, ki nas pozna bolje od nas samih in ve, kaj je dobro za nas, pa če si to želimo ali ne.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
23. september 2013
169
24. december 2013
Kurzweil, Google in umetna inteligenca