Sejem E3: igrice, igre in maškare

Andrej Pirnat 4. julij 2018
/PublishingImages/sejem-e3-hero.jpg

Je med vami kakšna navdušenka ali pa kakšen navdušenec nad igrami? Sem prepričan, da je. Čeprav nisem več najmlajši, se tudi sam še vedno rad opredelim za t. i. igričarja oziroma gamerja. Sicer so zlati časi, ko sem ure in ure preživljal za računalniškim monitorjem in igralno konzolo daleč za mano, ampak še vedno zelo rad sem ter tja pogledam dogajanje na “sceni”. Res pa v meni ne tli več takšen ogenj do iger kot je nekoč. Sam to pripisujem vsem odraslim obveznostim in posledično pomanjkanju časa. Vseeno pa, ko je kakšen deževen dan in se sam doma, še vedno rad za kakšno uro pobegnem v domišljijske virtualne svetove.

Bilo je nekoč

Nad igrami sem sicer navdušil še kot “mulc”, pred več kot 20 leti, navdušenje pa me je državo vse do konca študijskih dni. Veliko zaslug pri tem je imel tudi računalniški zabavnik Joker, ki vsaj v teh krogih, velja za pravo slovensko popkulturno ikono (slava mu in naj počiva v miru) in sem ga takrat častil kot biblijo. Starejše številke sem znal praktično do besede na pamet. Kako tudi ne bi, ko pa sem jih prebiral dneve in noči, delal sezname iger vrednih igranja ter sanjaril o tem, da bom imel nekega dne tudi jaz sanjsko službo opisovalca iger (več let kasneje sem jo, sicer pri nekem drugem mediju, tudi imel, a se takrat ni več zdela tako zelo sanjska).

 

Poleg opisov iger pa sem zelo rad prebiral tudi vtise in reportaže z igričarskih sejmov in konferenc, kjer so se na enem mestu predstavljala številne nove igre. Takrat internet še ni bil vsesplošna dobrina, zato je bil obisk takšnega dogodka res nekaj posebnega, ekskluzivnega, elitnega. Tam si lahko prvi videl napovednike za nove igre in nekatere naslove tudi preizkusil v praksi. Uf, kakšna obljubljena dežela se mi je to zdela takrat. Vse bi dal, da bi bil lahko tam. In glej ga zlomka, 20 let kasneje, ko imam doma že sam “mulca”, ki se navdušuje nad igrami in mu moram pridigati, da predolgo sedenje za zaslonom ni zdravo, se mi kot strela z jasnega ponudi možnost izpolnitve otroških sanj: obisk igričarskega sejma E3 v Los Angelesu. Moj odgovor? Seveda grem! To sploh ni vprašanje! V trenutku se je v meni spet zbudil 14-letnik z velikimi očmi polnimi navdušenja. In tako sem se ves vzhičen odpravil čez lužo, v Los Angeles, še zmeraj ne povsem prepričan, ali se to res dogaja, ali zgolj sanjam. Potem ko sem se nekajkrat uščipnil, sem spoznal, da gre za realnost. Sanje se očitno uresničijo, tudi če z zamudo …

Igre postanejo resen “biznis”

In kako je bilo na samem E3-ju? Tudi to povem, ampak najprej naj za vse “neposvečene”, ki ne dihajo z igrami, pojasnim, kaj E3 sploh je. Gre za enega od dveh največjih igričarskih dogodkov na svetu - drugi je Gamescom, ki se že skoraj 10 let odvija v nemškem Kölnu. Svoja vrata je E3 prvič odprl že “davnega” leta 1995. Bil je prvi tovrstni dogodek, sejem, posvečen le igram. Dotlej so se namreč novosti v svetu iger predstavljale le v okviru različnih splošnih računalniških oziroma tehnoloških sejmov, kot sta bila na primer CES (Consumer Electronics Show) in ECTS (European Computer Trade Show) - prvi je aktiven še danes, drugi je bil zadnjič organiziran leta 2004.

 

Kot vam bo povedal marsikateri razvijalec iger, ki je takrat že “koval železo”, iger pred 25, 30 leti tehnološka srenja še ni jemala pretirano resno, ampak bolj kot obrobno računalniško dejavnost in temu primerno jim je bil na omenjenih sejmih dodeljen kakšen odročen kotiček, do katerega so zašli le redki obiskovalci. Sredi 90. let prejšnjega stoletja pa so se nato začeli v igričarstvu dogajati veliki premiki. Industrija je razprla svoja krila in odrasla. Tudi zahvaljujoč strojni opremi, ki je postala dovolj zmogljiva za prikaz bolj realistične in živahne grafike, s katero je dogajanje na zaslonu postalo bolj doživeto, hkrati pa je to omogočilo tudi nastanek večjega števila žanrov, od prvoosebnih strelskih iger, simulacijskih dirkalnih iger, pisanih pustolovščin, razvejanih fantazijskih iger in tako naprej.

Romantični časi iger

Obdobje med letoma 1994 in 2005 zato marsikdo smatra za romantične čase iger, čase ko so igre dozorele, postale resen posel, a hkrati še vedno ohranile svojo drznost, kreativnost in raznolikost, lastnosti, ki so po mnenju marsikaterega “zagrenjenega starca” v današnjih igrah vse manj prisotne. To so bili časi, ko smo cele noči “nažigali” Doom, Duke Nukem 3D, Quake, Unreal in Half-Life, se pretepali v prvih Street Fighterjih in Mortal Kombatih, dirkali v Need for Speedu in F1 Grand Prixu, kovali napadalne in vojaške formacije v strategijah Command & Conquer, Warcraft in Starcraft, raziskovali prostrane svetove v Baldur’s Gatu, Diablu in animejevskem Final Fantasyju VII ter kravžljali možgančke ob legendarnih zagonetkah šaljivih Monkey Islandov, srhljivih Gabriel Knightov, satiričnega Grim Fandanga in zabavnega Sam & Maxa. Skoraj vsaka igra, ki je takrat prišla na trg je bila nekaj posebnega. No, malce pretiravam, a vseeno se je takrat rodilo veliko legend.

 

Zato tudi ni čudno, da so razvijalci takrat stopili vkup in organizirali prvi pravi sejem posvečen igram, E3 (mimogrede, oznaka je zgolj okrajšava polnega naziva Electronic Entertainment Expo). Na začetku je bil sejem zaprt za širšo javnost in je bil vstop dovoljen le tistim, ki so bili profesionalno povezani z igričarsko industrijo. Torej založnikom, razvijalcem, raznoraznim pokroviteljem in medijem, ki so ponesli besedo o prihajajočih igrah v svet. Že nekaj let po nastanku, pa je večdnevni dogodek odprl vrata tudi širšim množicam, torej pripadnikom “geekovske” subkulture, ki so se navduševali nad igrami. Svoj vrhunec v komercialnem pomenu je sejem doživel leta 2005, ko je sprejel kar 70.000 obiskovalcev, nato pa so se stvari obrnile navzdol.

Temni oblaki nad dvorano

Založniki in razvijalci so se začeli pričkati z organizatorji, češ da je udejstvovanje na sejmu postalo predrago (najem razstavnega prostora naj bi stal med pet in 10 milijoni ameriških dolarjev) in da prisotnost na sejmu nima bistvenega vpliva na končne prodajne številke. Začeli so groziti z umiki, česar so se organizatorji ustrašili in strukturo sejma prestrukturirali. Javnosti so zaprli vrata in ga oblikovali v bolj poslovni dogodek, namenjen srečanju profesionalcev iz industrije. To se je izkazalo za precej slabo strateško potezo, saj je zanimanje za dogajanje na E3-ju močno upadlo, ne samo pri ljubiteljih iger, ampak tudi pri razvijalcih.

 

Istočasno je na drugi strani Atlantika v Evropi svoje korenine pognal tudi konkurenčni dogodek Gamescom, ki je bil zastavljen precej bolj odprto in pompozno. Vsi so bili dobrodošli. V bojazni, da bodo morali zapreti vrata nekdaj najbolj čislanega igričarskega dogodka, če hitro nekaj ne ukrenejo, so se organizatorji E3-ja odločili za vrnitev k stari filozofiji in svoj sejem ponovno odprli množicam. Kot kaže, je bila to pametna poteza, saj je E3 letos ponovno videl lepo število obiskovalcev. Prišlo jih je namreč več kot 69.000, kar je največ po letu 2005.

Obljubljena čudežna dežela

In bilo je kaj videti. Osebno me je najbolj navdušilo vzdušje. Center Los Angelesa, kjer stoji znamenita kongresna dvorana Convention Center v kateri je sejem potekal, je tri dni dobesedno dihal za igre. Dogajanje na okoliških ulicah je bilo praktično tako pestro, kot v samih dvoranah. Na bližnjih stavbah so viseli ogromni panoji z motivi iz različnih iger, ob desetinah stojnic s hotdogi so igričarski navdušenci vneto razpravljali o svojih najljubših igrah, na pločnikih je bilo mogoče srečati na desetine Super Mariov, Luigijev, Lar Croft, zombijev ter drugih junakov in antijunakov iz iger, trgi so bili polni velikanskih zaslonov na katerih so se predvajale igre in tako dalje. Živahno dogajanje je težko popolnoma zajeti in orisati le z besedami in slikami. Enostavno ga moraš doživeti. Kot bi se znašel v fantazijski deželi. In tudi če nisi največji igričarski fanatik, te vzdušje potegne.

 

Dogajanje pa se je pričakovano še dodatno potenciralo, ko sem se uspel prebiti skozi enega od vhodov. Tam se je šele bliskalo! Prvi dan sejma sem skoraj v celoti porabil za orientacijo po vseh prostorih in ugotavljanje, kako zadeve potekajo. K sreči je bila na voljo tudi aplikacija, ki je malo pomagala pri navigaciji. Brez nje bi morda še danes stal sredi kongresnega centra in tuhtal, kje začeti. Ogromen zalogaj za nekoga, ki je bolj kot ne vajen le dogodkov z Gospodarskega razstavišča. Malo morje “stojnic” razstavljavcev, ki so se bohotile z večjimi kvadraturami kot tri slovenske hiše skupaj, pred njimi pa neskončne vrste igričarjev, ki so nadobudno čakali tudi po več ur, da so lahko preizkusili najbolj pričakovane igre. Nepojmljivo.

Na moje veliko zadovoljstvo sem imel sam medijsko vstopnico, tako da sem se lahko vsaj malo izognil čakanju v vrstah in se udeležil nekaj zaprtih predstavitev iger, kjer sem jih lahko preizkusil v miru brez vrveža in množičnega dihanja za ovratnik. Na ta način sem bil deležen najboljšega iz obeh svetov - udobnega igranja najnovejših naslovov in vzdušja, ki ga je ustvarila nepregledna množica igričarjev.

 

Ob samih predstavitvah prihajajočih iger in futurističnih igričarskih pripomočkov, ki so se naslanjali predvsem na navidezno resničnost, pa je bilo tudi veliko drugega dogajanja. Potekala so tekmovanja v nekaterih najbolj priljubljenih igrah, kot je na primer Fortnite, ogromno je bilo plesnih nastopov in poziranja dodelanih mask, na odrih so se snemale televizijske oddaje in podcasti, nekateri razstavljavci pa so postavili celo prave hiše strahov. Dolgčas ni bilo nikomur. Na sejmu sem bil sicer prisoten vse tri dni in moram reči, da se je po prvem dnevu zadeva že malce umirala. Vsaj do te mere, da je človek v dvoranah lahko normalno zadihal.

S čim se bomo (bolj ali manj) kmalu igrali?

Kaj pa same igre? Zagotovo marsikoga izmed vas zanima, kaj vse so na E3-ju predstavili. Konec koncev so prihajajoči naslovi bistvo celotnega dogodka. Iger je bilo ogromno in vseh seveda nisem preizkusil. Vseeno pa sem jih videl toliko, da lahko sestavim (malce subjektiven seznam) tistih, ki so najbolj navdušile …

Cyberpunk 2077

Začel bi kar z igro, ki me je kot navdušenca nad kiberpunkovsko tematiko najbolj očarala. Cyberpunk 2077 je igra avtorjev izjemne serije The Witcher, zato so pričakovanja velika. Kaj dosti o njihovi novi igri sicer ni znano, bo pa, kot že naslov pove, fantazijsko okolje Witcherja zamenjal temačen futuristični svet, kateremu vladajo koruptivne megakorporacije, ulice pa so prežete z revščino in kriminalom. Po opisu sodeč bo vsaj tematsko precej spominjala na igre tipa Deus Ex, uvrščala pa naj bi se v zvrst “frpjk”, s čimer torej pri poljskem razvijalskem studiu CD Projekt ostajajo zvesti svojim koreninam. Poudarek v Cyberpunku naj bi bil predvsem na globoki zgodbi in dodelanem igralnem sistemu.

 

The Elder Scrolls VI

Ena najbolj uveljavljenih fantazijskih serij, The Elder Scrolls, bo po letu 2011, ko je izšel njen zadnji del Skyrim, dobila novo težko pričakovano nadaljevanje. Pri Bethesdi, ki igro razvija, so glede vsebine zelo skrivnostni, res pa je, da so na njej šele začeli dobro delati, tako da niti ni še dobila datuma izida. A vsak ljubitelj serije bo zavriskal od veselja že ob ogledu skopega napovednika. Prve informacije pravijo, da bo igra umeščena v fantazijski svet Tamriel, pričakujemo pa verjetno lahko še večji svet poln zanimivih likov in skrivnosti, kot v predhodnicah.

 

Fallout 76

Če se še nekoliko pomudim pri “frpjkah” oziroma žanru RPG, nikakor ne smem izpustiti novega Fallouta. Tudi za tem stoji razvijalski studio Bethesda, ki je po mojem mnenju na E3 pripeljal najbolj udaren paket iger. Dogajanje Fallouta 76 je tokrat umeščeno v postapokaliptično Zahodno Virginijo, poudarek novega dela pa je večigralstvo. Svet igre bodo namreč poleg računalniško vodenih likov poseljevali številni živi igralci z vseh koncev sveta, tako da bo izkušnja življenja v opustošeni prihodnosti veliko bolj pristna kot v prejšnjih delih. To bo hkrati dodalo igri večji element nepredvidljivosti, saj se bo vsak sam odločal, kakšno vlogo bo v tem virtualnem svetu imel. Bo dobričina? Dežurni nagajivec? Raziskovalec? Samotar? Vodja skupnosti? Z drugimi igralci se boste lahko združevali v skupine in ustvarjali skupne naselbine, ali pa se boste z njimi spopadali. Svet bo povsem odprt, vse odločitve o vaši vlogi v njem pa na vas.

 

Death Stranding

Eden najbolj misterioznih a hkrati tudi najbolj intrigantnih naslovov sejma je bil zagotovo Death Stranding. Tudi zato, ker za njim stoji legendarni razvijalec Hideo Kojima, ki je v preteklosti zasnoval ali vsaj sodeloval pri klasikah, kot so Metal Gear, Castlevania in Zone of Enders. Bizarno dogajanje, ki je njegov značilni znak v virtualnih svetovih, je močno prisotno tudi v napovedniku pričujoče igre, kaj točno to pomeni, pa je v tem trenutku verjetno jasno samo njemu. Čeprav o igri ni znanega praktično ničesar, razen da sta ji svoj stas in glas med drugim posodila holivudčana Norman Reedus (Živi mrtveci, Umazana svetnika) in Mads Mikkelsen (Hannibal, Lov), človeka s čudaškim napovednikom enostavno pritegne. Pa kaj bi nakladal, najbolje, da si ga ogledate tudi sami.

 

The Awesome Adventures of Captain Spirit

Čeprav ne gre za velikopotezno igro, ki bi navduševala s tehničnimi presežki, me je Captain Spirit močno navdušil s svojo simpatično zgodo. Tako zelo, da je ena od iger, ki se mi je na E3-ju najbolj vtisnila v spomin. V igri obujemo čevlje osamljenega dečka, ki živi sam z očetom in cele dneve sanjari o tem, da bi postal superjunak. Ker ima bujno domišljijo, je njegova igra zelo doživeta, to pa skozi njegove oči doživlja tudi igralec pred televizorjem. Gre sicer za vmesni del avanturistične serije Life is Strange, igranje pa je precej svobodno in raznoliko, saj igralec ves čas sprejema odločitve, ki vplivajo na nadaljnji potek zgodbe. Igra je že zunaj, najbolje pa je to, da je povsem brezplačna.

 

The Last of Us Part II

Zdaj pa se vrnimo k naslovom z velikimi ambicijami. Med njimi nedvomno prednjači nadaljevanje ene najbolj pozitivno sprejetih iger zadnjih let, The Last of Us, v kateri smo se znašli v uničenem svetu, ki ga poseljujejo zombiji. Naša naloga je bila v vlogi možatega glavnega junaka v tem krutem svetu poskrbeti za preživetje majhne in nebogljene deklice Ellie. V drugem delu, v katerem je dogajanje časovno umeščeno kakšnih pet let za prvim, pa obujemo njene čeveljce. Mala Ellie je zdaj že odrasla, svet okoli nje pa ni v nič kaj boljšem stanju kot je bil. Še vedno nam naproti stojijo zombiji in drugi zlobneži, igra pa se bo, sodeč po napovedniku, v svoji zgodbi dotaknila tudi istospolne usmerjenosti. Avtorji pravijo, da so želeli na ta način izraziti podporo istospolno usmerjenim in jim dati glas tudi v igrah.

 

Ghost of Tsushima

Še ena igra, ki ni skrivala svojih ambicij in je prijetno presenetila je Ghost of Tshushima. V njej bomo potovali nazaj v času, na Japonsko v času prve invazije Mongolov, nataknili pa bomo japanke samuraja, ki se bo odpravil na akcijsko pustolovščino v odprtem svetu. Igra obljublja dodelano mehaniko mečevalskih dvobojev in dih jemajočo scenografijo, ki jo lahko uzrete tudi v spodnjem napovedniku. Za še bolj avtentičen občutek in vzdušje bo imel igralec možnost izbrati, da bo celoten govor v igri potekal v japonščini.

 

Resident Evil 2 Remake

Priznam, tole je čisto subjektivna izbira. Pisalo se je leto 1998, ko sem igral svojo prvo zombijevsko igro. To je bil Resident Evil 2, ki še danes velja za enega najboljših predstavnikov svojega žanra t. i. preživetvenih grozljivk. Ko sem videl, da prihaja njegov “rimejk” so me obšli prijetni nostalgični občutki in nisem si mogel kaj, da ga ne bi uvrstil na tale seznam. Ta bo obdržal zgodbo in vse nastopajoče junake izvirnika, zamenjal pa bo njegovo podobo. Nič več okornega pogleda in upravljanja ter kockaste grafike. Kamera bo zdaj postavljena junaku na ramo, grafična podoba pa zelo nazorna. Igra nikakor ne bo primerna za tiste šibkega srca, saj bo polna strašljivih momentov in napetega vzdušja. Ampak kdor je pred 20 leti igral izvirnik, se bo v znanem okolju zagotovo počutil kot doma, tudi če je dom dobil nove tapete.

 

Doom Eternal

V tem nostalgičnem duhu pa na seznam umeščam tudi Doom Eternal. Gre za nadaljevanje Dooma izpred dveh let, ko je ta v legendarno franšizo vlil novega življenja. To bo zdaj skušal nadaljevati novi del, ki se bo pri zasnovi zgledoval po legendarni dvojki iz leta 1994. Kako? Tako da bo pekel, ki se je v prejšnjem delu dogajal na Marsu, ponesel na naš planet, ki so ga zavzeli in opustošili peklenščki vseh vrst. Kaj lahko pričakujemo? Akcijo, akcijo in še več akcije. Igra namreč obljublja dvakrat več demonov in še bolj divje dogajanje.

 

Shadow of the Tomb Raider

Ni igričarskega dogodka brez gospodične Lare Croft, še vedno simbola poželjivosti marsikaterega najstnika. Lara je sicer svojo seksistično podobo, ki jo je nosila v svojih prvih pustolovščinah, že pred časom zamenjala za bolj subtilen in realističen videz, s tem pa so tudi njene dogodivščine postale bolj podobne kakšnemu holivudskemu spektaklu. Sicer pa je že od nekdaj veljala za žensko različico Indiane Jonesa. Tokrat se bo za skritimi zakladi podila po Južni Ameriki, razvijalci pri Square Enixu pa obljubljajo tudi napeto zgodbo, v kateri se bo najbolj znana plenilka grobnic spopadala tudi z osebnimi demoni.

 

Assassin’s Creed Odyssey

Na vrtoglavo avanturo pa se bomo podali tudi v novem Assassin’s Creedu. Kateri del je že to? Kdo bi vedel, ogromno jih je in to niti ni pomembno, saj vsak prinaša sveže okolje in svežo zgodbo. Tokrat v starodavni Grčiji, kjer bomo igrali Špartanca. Takšnega kot ga je upodobil Gerard Butler (TO JE ŠPARTAAA!!!) v filmu 300? Zelo verjetno ne, saj vse igri v seriji od nekdaj bolj poudarjajo previdno igranje brez junaških konfrontacij in tokrat ne bo nič drugače. Kar bo drugače, pa je izbira glavnega junaka. Oziroma junakinje. Prvič nam bo namreč dana izbira ali bomo Špartanec ali Špartanka. Svet, ki ga bomo raziskovali naj bi bil ogromen in raznolik - od templjev v mestih do otokov z rajskimi plažami in morjem - prav tako pa naj bi bil tokrat še večji poudarek na humani interakciji z virtualnimi prebivalci.

 

Forza Horizon 4

Za konec pa še poslastica za sobne dirkače. Forza Horizon ne stavi na realizem tako kot njena sestrična Forza Motorsport, a to ne pomeni, da je kaj manj zabavna. Celo nasprotno, marsikomu je spričo tega še veliko bolj, saj je vožnja bolj sproščena in uživaška. Nekako tako kot poletna vožnja s kabrioletom s spuščeno streho in vetrom v laseh. Le da imajo v Forzi kabrioleti (in nekabrioleti) pod pokrovom 300 in več konj. Tokrat bomo dirkali po različnih prizoriščih Velike Britanije, igra pa naj bi vsebovala dinamične vremenske razmere, torej nenapovedano menjavanje sonca in dežja. Glede na prizorišče stavim, da bo več slednjega.

 

Med igrami, ki jih nisem zapisal na zgornji seznam, a si prav tako zaslužijo omembo so še Halo Infinite, Beyond Good & Evil 2, Rage 2, Gears 5, Anthem, Sekiro, Devil May Cry 5 in verjetno še kakšna, Napovednike vseh iger, ki so bile na E3-ju predstavljene oziroma vsaj omenjene, pa si sicer lahko ogledate na tej povezavi.

Oglejte si še ostale fotografije, ki so nastale med obiskom sejma, na TViN Shrambi.


Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
4. julij 2018
4082
4. julij 2018
Sejem E3: igrice, igre in maškare