Test na dlani: Apple iPad

Tehnik 24. september 2013
/PublishingImages/iPad-iBooks.jpg

Applov iPad je v lanskem letu prinesel revolucijo v svet računalništva. Čeprav ga Apple v Sloveniji uradno še zmeraj ne prodaja, je pa na voljo v sosednjih državah po 499 evrov za osnovni model. Tega smo tudi preizkusili na Tehniku, da s prve roke vidimo kaj novega nam prinaša.

Specifikacije

Omrežja in povezljivost: WiFi IEEE 802.11 a/b/g/n, Bluetooth 2.1Dimenzije in masa: 242,8 x 189,7 x 13,4 mm, 680 gProcesor: 1 GHz Apple A4Pomnilnik: 16/32/64 GB, 
256 MB RAMZaslon: na dotik občutljivi, kapacitivni LCD, velikosti 24,63 cm (9,7 palcev), v ločljivosti 1024×768Operacijski sistem: Apple iOS 4.2

Zunanjost

Oblikovno iPad precej spominja na prvi iPhone, z značilno zaobljeno obliko zadnje strani (spremenjeno šele pri iPhone 4), ki je povrh izdelana iz aluminija. Steklo prekriva celotno prednjo stran, pri čemer je okrog zaslona še precej širok črn okvir, centriran na spodnjem robu pa gumb Home. Na spodnji strani je poleg Applovega 30-pinskega vhoda za povezavo z računalnikom, oziroma polnjenje, še zvočnik. Na desni strani so gumbi za nastavitev in izklop glasnosti. Na iPhonu se ti gumbi nahajajo na levi strani, zanimivo pa je, da je Samsung pri Galaxy Tabu sledil tem smernicam, saj so tam prav tako na desni, na mobitelu Galaxy S pa na levi strani. Na zgornji strani so 3,5 mm vhod za slušalke, mikrofon in gumb za izklop zaslona.

iPad je zasnovan za uporabo z obema rokama, a ni pretežek, da ga ne bi mogli dalj časa držati tudi v eni. Pri gledanju filmov je po nekaj časa napravo udobneje na kaj nasloniti, dolgotrajno igranje iger pa postane neudobno v približno enakem času kot pri igranju na konzoli.

Strojna oprema

iPad poganja Applov procesor A4 s taktom 1 GHz, razpoložljivega pomnilnika pa je 256 MB. Čeprav ima iPhone 4 enak procesor in enkrat več pomnilnika, pri iPadu nismo opazili zatikanja ali počasnosti. Naprava je hitra in odzivna in med preizkušanjem nikoli ni zamrznila ali kazala kakršnihkoli drugih neljubih odzivov. Težave so bile edino pri nekaterih nestabilnih aplikacijah, pri čemer po številu sesutij “vodi”, sicer vsebinsko odličen, BBC News.

Zaslon je velik in svetel. Steve Jobs je nekaj mesecev nazaj komentiral konkurenčne tablice, češ, da so manjši zasloni povsem neuporabni. Apple je v razvoj iPada nedvomno vložil mnogo let in Steve ima na nek način prav. iPadov zaslon je namreč idealne velikosti za brskanje po spletu, saj skorajda ni strani, ki bi jo bilo treba povečevati ali pomanjševati. Hkrati je ravno dovolj velik, da je uporaba zaslonske tipkovnice že zelo blizu uporabi prave tipkovnice. Seveda manjše tablice niso neuporabne, a pri načinu uporabe kot ga je predstavil Jobs na predstavitvi (v svojem domačem naslonjaču) je iPadova velikost idealna. Za prenašanje naokrog pa manjše tablice gladko zmagajo, sploh Galaxy Tab z idealnimi merami za žep kavbojk.

Ločljivost zaslona je 1024 x 768, kar pomeni razmerje 4:3, enako kot analogni televizorji. Predvsem kar se tiče ogleda video vsebin, se zdi, da bi bilo bolj logično narediti napravo v razmerju 16:9 (Galaxy Tab je blizu tega), vendar se pri drugih načinih rabe pravokotnejše razmerje dejansko izkaže za boljše. Denimo pri brskanju po spletu, kjer je zaslon dovolj širok, da prikaže celotno širino večine spletnih strani. Tudi uporaba širokih črnih robov okrog zaslona se sprva zdi nespametna, a se hitro izkaže kot pametna poteza. Res je, da bi brez teh robov iPad lahko bil precej manjša naprava, a potem bi vsakič, ko ga primemo v roko, prijeli zaslon, kar pa pri na dotik občutljivem zaslonu ni najboljša izbira.

Zaslon pa ima tri pomanjkljivosti. Prvo bodo opazili predvsem lastniki iPhonov 4 in drugih naprav z visoko ločljivostjo, saj je pri iPadu velikost pikslov, predvsem pri branju spletnih strani, knjig ali PDFov nekoliko moteča. Druga napaka je ista kot pri skoraj vseh zaslonih mobilnih naprav trenutne generacije - na neposredni sončni svetlobi ne vidimo skoraj nič. Tretja pa se nanaša na kakovost izdelave. Čeprav je iPad narejen iz kakovostnih materialov, kar je opazno že na prvi pogled in postane povsem očitno, ko ga držimo v roki, bi ti materiali vseeno lahko bili precej bolj trpežni. Na steklu se je hitro pojavila praska, čeprav iPad ni nikoli padel po tleh, prav tako pa se je med prenašanjem v nahrbtniku na spodnji strani naredila udrtina. Temu se je mogoče izogniti z nakupom ovitka, a - kot smo že poudarili pri iPhonu 4 - tako dovršeni izdelki bi morali biti povsem uporabni brez potrebe po nakupu dodatne opreme. No, iPad potrebuje tudi slušalke, saj niso priložene v škatli.

Zmogljivost baterije je ena bolj impresivnih lastnosti naprave, saj zdrži okrog 10 ur predvajanja videa, pri brskanju po spletu in uporabi manj zahtevnih aplikacij pa je trajanje delovanja še daljše. Najhitreje ga kakopak izpraznijo grafično zahtevne igre (in teh ne manjka), a vseeno nismo našli nobene, ki bi iPad izpraznila prej kot v petih urah.

Programska oprema

Preizkušen iPad je poganjal iOS različice 4.2, ki omogoča večopravilnost in ostale napredne funkcionalnosti. Uporaba je natančno taka kot pri iPhonu ali iPod Touchu s to različico operacijskega sistema, le da je vse večje. Prednaloženih dobimo nekaj manj aplikacij kot na iPhonu ali iPod Touchu (manjkajo npr. vreme, delnice in kalkulator), vendar se bodo lastniki iPhonov oz. iPod Touchev razveselili dejstva, da si lahko ob prvi sinhronizaciji iPada namestijo vse aplikacije, ki so jih prenesli iz App Stora za prejšnjo napravo.

Brskalnik Safari se obnese odlično, čeprav - kot je znano - ne podpira Flasha, pri vseh ostalih straneh pa je izkušnja zelo podobna uporabi pravega brskalnika na računalniku. Vse več spletnih strani je posebej prilagojenih ločljivosti in načinu uporabe tablic (predvsem je impresiven GMail), kar izkušnjo naredi še boljšo. Zelo dobro je izveden tudi e-poštni program Mail, ki je zelo pregleden in uporaben.

Aplikacije

Mnogi razvijalci za iOS so v aplikacije vgradili podporo za iPhone/iPod Touch in iPad (te aplikacije so v App Storu označene z znakom +), kar pomeni, da izkoristijo celoten dodatni prostor zaslona in povečini ponudijo še kakšne dodatne funkcionalnosti, ali pa vsaj boljšo preglednost. Dober primer tega so novičarske aplikacije kot so BBC News, New York Times in filmska aplikacija IMDb.

Žal pa se aplikacije za iPhone/iPod Touch odprejo zgolj v majhnem oknu na sredini zaslona, oziroma jih lahko povečamo na 2x velikost. Pri tem pa se pojavi zelo opazna kockastost slike, ki precej pokvari sicer odličen vtis nad programsko opremo. To je še najbolj moteče pri igrah.

Igre

iPad je izjemen igralnik s podporo za zelo širok spekter različnih vrst iger. Tako kot iPhone in večina Androidov, se odlično obnese pri dirkalnih igrah (tudi z uporabo vgrajenega merilca pospeška), arkadnih igrah (Pac-Man, Flipper), streljačinah (Rage), pustolovščinah (Tomb Raider in Lego Harry Potter), namiznih igrah (Monopoly, Scrabble), športnih igrah (Pro Evolution Soccer) in celo strategijah (C&C Red Alert, SimCity). A povečane igre niso ravno videti lepo, plačljive igre za iPad pa so opazno dražje kot za iPhone/iPod Touch (npr. Angry Birds za iPhone je 0,79 evra, za iPad pa 3,99), poleg tega pa moramo, če želimo igrati, v primeru uporabe obeh naprav kupiti obe različici. Zahtevnejše igre so nekoliko dražje, a povečini pod 10 evrov.

Knjige in revije

Pričakovanja, da bodo tablice zamenjale knjige, se deloma uresničujejo, a dolgotrajno branje na osvetljenem zaslonu je naporno za oči, za povrh pa so tablice na sončni svetlobi s trenutnimi tehnologijami zaslona neuporabne. Amazonov Kindle z zaslonom iz elektronskega papirja se pri tem obnese precej bolje, a pri krajših bralnih projektih je tudi iPad zelo dober. Poleg tega omogoča tudi nakupovanje knjig znotraj Applove aplikacije iBooks (tudi s slovenskimi uporabniškimi računi), pri čemer je za knjige, ki so vse v angleščini, treba odšteti okrog 10 evrov. Za branje je iBooks v redu aplikacija, ki omogoča preprosto listanje, iskanje po besedilu, ustvarjanje zaznamkov in vse ostalo. Zaradi animacij (listanje, fizičen prikaz strani) se bo nekaterim morda zdela kičasta, vendar je to stvar okusa. Druge uporabne aplikacije za branje knjig so Kindle, Stanza in eReader.

Bolj kot za knjige pa je iPad narejen za branje časopisov in revij. Wired že od predstavitve iPada izhaja kot posebna aplikacija z dodatnimi vsebinami, nedavno so se pojavile tudi revije, ki izhajajo zgolj na iPadu, kmalu pa naj bi jim sledili še takšni dnevni časopisi.

iPad so zelo hitro zagrabili tudi slovenski mediji, saj so svoje aplikacije naredili Delo, Večer, Žurnal 24 in RTV Slovenija. Kakovost teh aplikacij se ne more povsem primerjati z denimo New York Timesom (sploh pri tistih, kjer gre zgolj za PDF tiskane izdaje), so pa to prvi koraki k novem formatu novinarstva. Aplikacije slovenskih medijev za mobitele in tablice si bomo kmalu ogledali v ločenem prispevku.

Kar se tiče medijev, se iPad še bolje obnese pri fotografijah. Eyewitness, fotografski razdelek britanskega Guardiana, je na voljo brezplačno in vsak dan ponuja izbor izjemnih fotografij iz vsega sveta (The Big Picture Boston Globa je žal plačljiv).

Video

Spletni video predstavlja zelo velik odstotek celotnega internetnega prometa, pri uporabnikih iPada pa se bo ta odstotek le še dvignil. YouTube in drugi video servisi, ki ne uporabljajo Flasha, so kot nared za iPad. Isto velja za ves ostali video. Prednaložen predvajalnik videa (Videos) predvaja samo standardne Applove zapise, zato pa brezplačen VLC podpira vse ostalo (z izjemo videa visoke ločljivosti). Še večjo izbiro pa dobimo z uporabo aplikacij, ki omogočajo ogled videa z računalnika, na primer ZumoCast. Razmerje zaslona 4:3 sicer pusti široki črti zgoraj in spodaj, vendar je slika več kot dovolj velika.

Dejansko delo

iPad je v osnovi namenjen konzumiranju vsebin in ne njihovem ustvarjanju. Za deskanje po spletu, ogled fotografij in filmov, ali prebiranje novic, je v mnogih primerih lahko bolj uporaben kot pravi računalnik. Zelo dobro se obnese tudi pri korespondenci in sodelovanju v družabnih omrežjih, za pisanje besedil, preračunavanje v tabelah, grafične aplikacije in kar je še podobnega, pa je računalnik še zmeraj daleč najboljša izbira. To še posebej velja za procesorsko zahtevna opravila, na primer obdelavo fotografij ali videa, kjer iPad daje rezultate na nivoju zelo napredne igrače, pa tudi njegov zaslon je bistveno premajhen. Pri drugih opravilih, kjer potrebujemo tipkovnico (pisanje besedil, delo s tabelami), pa smo odvisni od zaslonske tipkovnice. Njena dejanska uporabnost je odvisna od navad uporabnika, pri čemer bodo največ težav imeli tisti, ki so najbolj vešči tipkanja, saj zaslon nikakor ne omogoča slepega tipkanja. V povezavi s pravo bluetooth tipkovnico, česar sicer nismo uspeli preizkusiti, pa bi se iPad najverjetneje lahko zelo dobro obnesel, čeprav je pri trenutni izvedbi to nekoliko bolj okorno.

Ima pa iPad še eno potencialno uporabno funkcijo, ki lahko izdatno poveča produktivnost, saj ga je mogoče z nekaterimi (sicer zaenkrat zgolj plačljivimi) aplikacijami uporabiti kot zunanji zaslon, pri čemer je z računalnikom povezan prek WLANa. Ta funkcionalnost je bržkone najbolj priročna uporabnikom programov za urejanje fotografij, videa ali vektorskih slik, saj lahko v tem dodatnem zaslonu odprejo dodatne palete, ostali pa lahko tam najdejo prostor za odprta okna v programih za neposredno sporočanje ali posodobitve Twitterja.

Kaj še manjka?

iPad je odlična naprava, a ima tudi nekaj omejitev. Prva je vsekakor odsotnost slovenščine v uporabniškem vmesniku. Čeprav je iPad občutno prevelik za telefon, pa bi za videotelefonijo lahko bil več kot odlična rešitev. A za kaj takega bi potreboval vgrajeno kamero. Dobrodošla bi bila tudi možnost povezave z drugimi napravami za neposredni prenos podatkov. Trenutno je sicer mogoče kupiti posebni vmesnik z bralnikom pomnilniških kartic, a omogoča samo prenos fotografij iz fotoaparata, nič drugega. In, tako kot pri vseh Applovih prenosnih napravah, je tudi pri iPadu moteče dejstvo, da datoteke na napravo lahko prenašamo samo preko ožičene povezave z računalnikom.

Zaključek

Apple je z iPadom dejansko naredil korenit preskok v svetu računalništva in tablice so nedvomno pomemben del prihodnosti. Izdelek seveda ni brez napak, a za prvo generacijo povsem novega koncepta naredi zares dober vtis. Kako se obnese v primerjavi s Samsungovim Galaxy Tabom pa bomo na Tehniku predstavili zelo kmalu.

Foto: Apple

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
24. september 2013
1487
24. september 2013
Test na dlani: Apple iPad
iOS