Tuzemskost ni nikoli dovolj

Alenka Selčan 2. april 2014
/PublishingImages/tuzemskost-hero.jpg

Kratek sprehod po navidezni resničnosti

O virtualni resničnosti se govori že dekade, pa vendar že dolgo ne toliko kot zadnje dni, ko je po spletu završalo - Facebook kupuje Oculus Rift. Gre za naglavni set očal za navidezno resničnost, ki deluje prek osebnega računalnika, pametnega mobitela ali tablice, skratka mokre sanje vsakega pravega ljubitelja računalniških igric in, kakopak, navidezne resničnosti. Takole je prototip avgusta 2012 predstavil kreator Palmer Luckey:

 

Posnetek, ob katerem so se nemudoma pocedile sline vsem igralcem prvoosebnih streljačin, je bil namenjen kampanji Kickstarter, ki je bila več kot uspešna, saj jim je od zastavljenih 250 tisočakov uspelo zbrati slaba dva milijona in pol ameriških dolarjev.

O hkratnem bivanju v dveh svetovih hrepenijo sanjači električnih ovc že od začetkov šestdesetih let prejšnjega stoletja. Za eno od prvih zamisli o dodatni resničnosti šteje kratka zgodba Pygmailon's Spectacles, ki jo je leta 1935 napisal Stanley G. Weinbaum, zares odmevno promocijo VR-napravam pa je naredil šele film Kosec Stephena Kinga leta 1992.

Takole so leto poprej na televizijski hiši ABC predstavljali virtualno realnost nevedni publiki: »Navidezna resničnost vas popelje v svet, ki ga še niste nikoli obiskali, v katerem boste videli še nikoli videne stvari in počeli reči, ki jih niste še nikoli pred tem - ne da bi sploh zapustili svojo sobo.«

 

Začetek devetdesetih je bil nadvse ugodno kališče za tovrstno tehnologijo. Bližnji prihod novega tisočletja je obljubljal dobo, ko bo človeštvo napredovalo v nepredstavljive sfere nove realnosti, kjer bomo s pomočjo tehnologije evolvirali hitreje kot kadarkoli. V temačno vzdušje znanstvenofantastičnih filmov osemdesetih so se vtkale nove, svetlejše podobe računalniške 3D-grafike in povsem novih specialnih efektov. Nova podoba virtualnega sveta je zabelila tudi marsikateri video nove godbe, ob kateri je rastla prva generacija rejverjev, precej mehkejših od cyberpunkerjev, ki jih je prav tako vodila vizija kiberprostora Gibsonovega Neuromancerja.

Ko se je v sredini devetdesetih tedanja, virtualnosti željna mladež naslajala ob serijah VR.5 in VR Troopers ter uživala v apokaliptični atmosferi filma Strange Days, so bila že na voljo prva očala, ki so uporabnika hipoma odpeljala stran od tega sveta. Leta 1993, ko so TV-gledalce v svojo senco vabile Divje palme Oliverja Stona, je bil že naprodaj Victormaxx Stuntmaster, leta 1995 pa so tržišče osvajale naprave Virtual IO's I-Glasses in Nintendov Virtual Boy, ki so v sladki, tridimenzionalni onkraj želele popeljati marsikaterega najstnika.

A tedanji svet navidezne resničnosti še zdaleč ni bil tako prepričljiv, kot so tovrstni produkti danes, in večina pionirskih VR-naprav je kmalu dočakala neslavni konec. Čeprav se je od takrat rodila tudi nadgrajena resničnost, ki tuzemski svet združuje z virtualo, nekdaj okorni VR-čeladi pa konkurira pester šopek vse elegantnejših pametnih očal AR, je očitno še vedno obilo takih, ki jim navidezna resničnost tudi v tretjem tisočletju ne da miru.

 

Očitno je en takih tudi Mark Zuckerberg, ki je za Oculus Rift pripravljen odšteti kar dve milijardi ameriških dolarjev, od tega 400 milijonov v denarju, ostalo pa v Facebookovih delnicah. »Oculusova misija je omogočiti izkušnjo nemogočega. Njegova tehnologija odpira možnost povsem novi izkušnji. Čeladne igre so med prvimi in Oculus ima velike načrte, ki jih ne kanimo spreminjati, temveč pospešiti,« je ob nakupu v svoji objavi na Facebooku med drugim sporočil Zuckerberg, ki verjame, da je Oculus nova vrsta komunikacijske platforme. Nove naveze bodo zagotovo pospešile širitev navidezne resničnosti kot še nikoli v zgodovini. Pri taki finančni injekciji tudi fantje Oculusovega tima verjamejo, da Markova ekipa deli isto vizijo kot oni. Nekaj podpornikov Oculusovega Kickstarterja se je ustrašilo, da bo Facebook onesnažil VR-izkušnjo s svojo podobo in logotipom, a po zagotovilih Facebooka bo Oculus nadaljeval svojo pot povsem neodvisno.

No, čas bo prinesel svoje, a najbrž Oculusova zgodba ne bo dosti drugačna od Facebookovega odkupa Instagrama ali WhatsAppa. Bo ob novi združitvi navidezni resničnosti končno uspelo osvojiti svet in spremeniti način, kako se učimo, igramo, delimo in komuniciramo?

Vira fotografij: occulusvr.com, istockphoto.com.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
2. april 2014
2004
11. april 2014
Tuzemskost ni nikoli dovolj
Android, iOS, Windows Phone 8