HTC One max - test na dlani

Peter Uranjek 20. december 2013
/PublishingImages/htc-one-max-hero.jpg

Pred časom sem imel veselje testirati HTC One, mobitel, ki je na novo začrtal smernice HTC-jevega dizajna. Aluminijasto ohišje na Enki je bilo brez primere. HTC se novega dizajna drži kot pijanec plota. Kmalu za Enko je izšel One Mini, ki ni bil nič drugega kot pritlikava različica. Tokrat sem na dlan dobil drug ekstrem - HTC One Max.

HTC One max 

Tehnične specifikacije:

  • deluje v omrežjih: GSM: 2G (GPRS, EDGE), 3G (HSPA+), 4G (LTE)
  • procesor: štirijedrni 1,7 GHz Snapdragon 600 in grafični pospeševalnik Adreno 320
  • delovni pomnilnik: 2 GB
  • notranji pomnilnik: 16 GB
  • zaslon: 15 cm (5,9-palčni) IPS, LCD ločljivosti 1920 x 1080 (445 ppi)
  • glavna kamera: 4 MP HTC UltraPixel Camera, 28 mm leča, f/2.0, HTC Zoe
  • sprednja kamera: 2,1 MP
  • povezljivost: WiFi (802.11 a/b/g/n/ac), Bluetooth 4, NFC
  • baterija: Li-Po 3300 mAh
  • operacijski sistem: Android 4.3 Jelly Bean in HTC Sense 5,5
  • dimenzije: 164,5 x 82,5 x 10,29 mm
  • masa: 217 g

HTC One max je na voljo v ponudbi Telekoma Slovenije.

Strojna oprema: orjaški HTC One

Razen po velikosti bi težko ločil HTC One in One Max. Oziroma natančneje, One Mini in One Max. Oba imata namreč ob robu značilni trak iz bele plastike, ki malce ublaži ostre robove izvirnega One. Ohišje ni več iz enega samega kosa, ampak lahko zadnjo stranico odstranimo, da pridemo do baterije in vhodov za kartici SIM in Micro SD. Tu se opazi tudi prva pomanjkljivost izdelave. Pokrov se sicer lepo prilega, ko ga enkrat temeljito potlačimo v ohišje, vendar je bila na testnem modelu še vedno vidna za las široka špranja med pokrovom in ohišjem. Razen te malenkosti je Max grajen zelo natančno.

HTC One max 

Nad pokrovom baterije sedi značilni okrogel objektiv kamere, tokrat pod njim najdemo bolj kvadraten čitalec prstnih odtisov. HTC tudi pri Maxu ohranja nenavadno razporeditev sprednjih tipk “domov” in “nazaj”. Ti ostajata na levi in desni strani logotipa pod ekranom. Do večopravilnosti pridemo z dvojnim pritiskom na tipko “domov”. Sam se nikakor nisem mogel navaditi na tako razporeditev. Praktično vsi ostali Androidi imajo tipko domov na sredini in vedno znova sem pritiskal po neuporabnem logotipu, da bi dosegel domač zaslon.

Aluminij kljub plastičnim dodatkom še vedno daje bistveno bolj kakovosten občutek na dlani od plastičnih mobitelov, vendar je za spoznanje bolj izmuzljiv. Naprava te velikosti spolzi iz rok hitreje, kot bi si želel.

V notranjosti Maxa najdemo skoraj identične specifikacije kot v Enki. Poganja ga 4-jedrni procesor Snapdragon 600 takta 1,7 GHz in grafični pospeševalnik Adreno 320, kar je dovolj tudi za zahtevnejša opravila (beri: igre, igre, igre). Za gladko večopravilnost skrbi 2 GB RAM-a, za aplikacije, slike in ostalo navlako ima na voljo 16 GB vgrajenega spomina, ki pa ga je za razliko od Enke možno razširiti s spominsko kartico Micro SD.

HTC One max čitalec prstnih odtisov 

Zaslon je ohranil kvaliteto svojega predhodnika in spada med najboljše mobilne zaslone. Še vedno je tipa Super LCD3 in loči 1920 x 1080 točk, le da tokrat meri - reci, piši - 15 cm (5,9 palcev). Točkovna gostota je tako okoli 370 ppi - manjša kot pri Enki, vendar še vedno izjemno visoka.

HTC One max v 3D-pogledu

Zvočniki tudi na Maxu ostajajo vodilni v industriji. Že sami po sebi so izjemno glasni, postavljeni ob zaslon in merijo naravnost v vaša ušesa. Nikoli jih nisem po nesreči pokril z roko, nikoli jih nisem utišal, ker bi mobitel postavil na mizo. HTC je ujel idealno razmerje med uporabnostjo in dizajnom in zelo me veseli, da ne spreminjajo zmagovalnega recepta.

Čitalci prstnih odtisov očitno postajajo noro moderni, odkar je Apple enega vgradil v iPhone 5S. HTC-jeva interpretacija žal ni tako izpiljena. Max se ponaša s čitalcem, nameščenim točno pod objektiv kamere. Torej točno pod edino mesto na hrbtu mobitela, kjer nočem imeti prsta. Sam po sebi deluje dokaj dostojno. V nastavitvah najprej izberete prst, s katerim želite odklepati zaslon - v mojem primeru desni kazalec - nato nekajkrat odčitate prstni odtis in to je to.

Odklepanje je po nepotrebnem oteženo. Zaslon je najprej treba zbuditi s tipko za vklop, šele potem podrsate s prstom po čitalcu in naprava se odklene. Če odmislim, da sem pri odklepanju vsakič zamastil objektiv kamere, preden sem s prstom pridrsal do čitalca, je ta deloval zanesljivo. Le dvakrat se je zgodilo, da sem moral vtipkati varnostno kodo. Seveda pa prepozna samo izbrani prst. Kazalec na levici, na primer, ni deloval. Prav tako ne sredinec, palec in tako dalje. Malce nerodno pri mobitelu, ki ga lahko uporabljamo samo z dvema rokama.

HTC One max 

Če vam že tako glasni vgrajeni zvočniki niso dovolj, ima Max priložen še brezžični zvočnik. HTC je znova posegel po igrivem poimenovanju - krstil ga je za zvočnik BoomBass. Presenetilo me je, da BoomBass ni namenjen samostojnemu delovanju, ampak kot dopolnilo vgrajenim zvočnikom. Poudari nizke tone in cel zvok pride do izraza šele pri najvišji glasnosti. Pri tem se vgrajeni zvočniki ne izklopijo kot pri podobnih zvočnikih Bluetooth. BoomBass deluje tudi kot stojalo za Maxa, zato je izkušnja večinoma zelo dobra. Z vgrajenim NFC je povezovanje z Maxom izjemno enostavno. Enostavno vklopiš NFC na Maxu, ga položiš na BoomBass in "voila".

Kamera: Ultrapiksli, a premalo njih

Kamera na Maxu je enaka kot na Enki. Enak senzor, ki loči 4 milijone “Ultrapikslov”. Vsak piksel je večji od tistih pri ostalih napravah, zato zajame boljše fotografije pri nizki svetlobi. Tudi v praksi se izkaže enako kot Enka. Kakovost slik ni opazno slabša od konkurence, dokler ne začnete slike večati in izrezovati. Pri nizki svetlobi so slike manj zamaknjene in prikažejo več detajlov. Vendar s pojavom mobitelov z optično stabilizacijo slike ultrapiksli izgubljajo svojo prednost.

HTC One max 

Tudi Max se ponaša z zajemom kratkih videoposnetkov, imenovanim Zoe. Ti posnetki res popestrijo galerijo, iz njih pa lahko izločite najboljšo fotografijo. Obvlada seveda tudi nabor drugih nastavitev, vključno s popularnim visoko dinamičnim razponom (HDR), ki pa ni dal zadovoljivih rezultatov. Večinoma je preveč osvetlil temne dele fotografije in imel težave s premikajočimi objekti, ki so bili zamaknjeni in zamegljeni. Čas je, da HTC nadgradi senzor kamere, saj ga bodo sicer ostali mobiteli pustili za sabo.

HTC One max fotogalerija 

Ogled slik v polni velikosti

Programska oprema: z ali brez Blinkfeeda

Na Maxu je prednaložen Android 4.3 s HTC-jevim grafičnim vmesnikom Sense 5,5. Tako kot na Enki deluje na Maxu izjemno hitro in gladko. Na izgled je identičen, vendar ni le povečana različica, ampak ponuja več prostora na ekranu. Na začetni zaslon lahko stlačite več bližnjic ali pripomočkov. Privzeti začetni zaslon še vedno krasi BlinkFeed, HTC-jev zbiralnik novic in socialnih mrež. Za začetni zaslon si sicer lahko nastavite bolj tradicionalno zbirko bližnjic in pripomočkov, Sense 5,5 pa po novem omogoča tudi, da ga povsem izklopite. Sam sem se dokaj hitro navadil nanj in sem ga pustil na skrajno levem zaslonu.

Za prilagajanje tonskih nastavitev še vedno skrbi BoomSound. Že tako glasni zvočniki imajo zato dovolj programske podpore. Android 4.3 ob izidu Maxa ni več najnovejši, ampak HTC zadnje čase dokazuje, da je sposoben hitro ažurirati programsko opremo in prepričan sem, da bo KitKat na voljo, preden bi ga začeli pogrešati.

Povzetek: Tablifon je zabavna beseda

HTC je poskrbel, da je uporabniška izkušnja na mobitelih serije One resnično konsistentna. Tako kot dizajn mobitela tudi dizajn programske opreme veže vse mobitele One v neprekinjeno celoto. V zadnjih letih doživljajo veliki mobiteli nepričakovan uspeh. Trend, ki ga je začel Galaxy Note, noče in noče umreti. Prav nasprotno, orjaški mobiteli so bolj popularni kot kadarkoli. Zato je razumljivo, da vsak proizvajalec ponudi svojega tekmovalca v tej kategoriji.

HTC One max 

One Max je večji od večine konkurentov, predvsem od bolj znanega Galaxy Note 3. Medtem, ko Note 3 stavi na pisalo in produktivnost, je Max bolj prilagojen zabavi. Z močnimi zvočniki in izvrstnim zaslonom je bolj doma na mizici v dnevni sobi kot v žepu. Nudi izvrstno izkušnjo pri predvajanju glasbe in gledanju filmov. Zvočnik BoomBass to vlogo še izboljša. Če razmišljate o nakupu tablice in mobitela, je vsekakor vredno razmisliti o Maxu. Težko je namreč najti mobitel, ki tako dobro opravlja nalogo tablice.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
20. december 2013
1929
9. junij 2014
HTC One max - test na dlani
Android