Motorola Moto X4 – test na dlani

Andrej Pirnat 5. junij 2018
/PublishingImages/motox4-hero.jpg

Motorolini mobiteli serije X so se nekoč uvrščali v premijski razred, s prihodom serije Z pa so se pomaknili v srednjega. A kljub temu so še vedno obdržali kar nekaj premijskih lastnosti.

 

Specifikacije

  • Deluje v omrežjih: 2G (GPRS/EDGE), 3G (HSDPA), 4G/LTE
  • Procesor: 8-jedrni Snapdragon 630 s frekvenco 2.2 GHz
  • Grafični procesor: Adreno 508
  • Delovni pomnilnik: 4 GB
  • Notranji pomnilnik: 64 GB
  • Razširitev pomnilnika: spominska kartica microSD (do 256 gigabajtov)
  • Zaslon: IPS LCD, 13,21 cm (5,2 palca), 1920 x 1080 slikovnih pik, 424 ppi, 16 milijonov barv
  • Glavna kamera: dvojna 12 MP (zaslonka f/2.0, velikost slikovne pike 1.4 µm, PDAF) + 8 MP (zaslonka f/2.2, velikost slikovne pike 1.12 µm), samodejno ostrenje, dvotonska LED-bliskavica, ročno ostrenje s pritiskanjem na zaslon, zaznavanje obrazov, samodejni HDR, panorama
  • Sprednja kamera: 16 MP, zaslonka f/2.0, LED-bliskavica
  • Video: 2.160p s 30 sličicami na sekundo, 1.080p s 30 ali 60 sličicami na sekundo
  • Povezljivost: WiFi (tudi deljenje mobilne povezave – hotspot), bluetooth v4.2, GPS, USB-C
  • Senzorji: čitalnik prstnih odtisov, merilnik pospeška, žiroskop
  • Baterija: Li-Ion 3.000 mAh
  • Operacijski sistem: Android 7.1 Nougat
  • Dimenzije: 148,4 mm (v) × 73,4 mm (š) × 8 mm (d)
  • Teža: 163 g
  • SIM-kartica: nano SIM (možnost dveh SIM-kartic)

 

Motorola velja za eno najpomembnejših imen v zgodovini mobilne telefonije. Prav njej gre namreč največ zaslug za obstoj mobitelov. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so namreč v Motorolinih laboratorijih ustvarili prvi mobitel, ki so ga leta 1973 tudi predstavili javnosti. Deset let pozneje, leta 1983, pa so lansirali tudi prvi komercialno dostopen mobitel DynaTAC 8000X. Poleg tega, da je deloval prek mobilnega omrežja, ta seveda ni imel veliko podobnosti z današnjimi mobiteli. Imel je škatlasto obliko in bil tako ogromen, da se ga niti pod razno ni dalo spraviti v žep. Vanj je lahko uporabnik shranil do 30 telefonskih številk, na voljo pa je imel tudi enovrstični LED-zaslon, na katerem so se izpisovale številke. Njegova baterija je ponujala do 30 minut pogovornega časa, polnila pa se je kar 10 ur. Aha, pa da ne pozabim na ceno. Za DynaTAC je bilo treba takrat odšteti skoraj 4.000 ameriških dolarjev, kar je v današnjih časih enako dobrim 9.000 dolarjem oziroma slabim 8.000 evrom. Ob teh številkah se današnji pametni mobiteli zdijo prava znanstvena fantastika.

V naslednjih letih je Motorola lansirala še več mobitelov, ki so v javnosti doživeli dober odziv, med drugim tudi serijo preklopnih mobitelov RAZR, ki so jih izdelovali med letoma 2003 in 2009. Model RAZR V3, ki so ga lansirali leta 2003, velja celo za najbolje prodajani preklopni mobitel vseh časov. Nato pa so za Motorolo prišli nekoliko temnejši časi. Njena zgodba pravzaprav kar malo spominja na Nokijino. Čeprav so kmalu po prihodu pametnih mobitelov tudi pri Motoroli presedlali na operacijski sistem Android, nekako niso uspeli uporabnikom ponuditi dovolj privlačnega paketa.

 

Tako je pionir mobilne telefonije ostal le še pika v vzvratnem ogledalu drugih znamk. Po precejšnjem upadu prihodkov se je podjetje v začetku leta 2011 razdelilo na dve ločeni podjetji, Motorola Solution in Motorola Mobility. Čeprav se kot neposredni naslednik Motorole šteje prvo podjetje, je podjetje Motorola Mobility tisto, ki je obdržalo razvoj mobitelov. Vendar pa se to v samostojni obliki na poslovnem trgu ni najbolje znašlo. Prodajne številke so še naprej drsele navzdol in ko je že kazalo, da bo moralo podjetje zapreti svoja vrata, je prijahal vitez na belem konju, Google, ki je naznanil, da ga bo rešil. Leta 2012 ga je tako kupil za 12,5 milijarde ameriških dolarjev, vendar se stanje ni spremenilo. Še istega leta je Google odpustil 4.000 zaposlenih in zaprl eno tretjino vseh Motorolinih poslovnih prostorov po svetu. Dve leti kasneje pa je Google podjetje prodal kitajskemu Lenovu, ki je lastnik še danes. Pod taktirko Lenova, ki se je kljub drugačnim začetnim napovedim odločil, da obdrži ime tradicionalne znamke, je Motorola dobila novo življenje. Odkrili so uspešno formulo predvsem na trgu mobitelov srednjega razreda, kjer so uporabnikom ponudili zmogljive mobitele po zelo konkurenčnih cenah. Enega takšnih, Moto X4, sem nedavno tudi sam dobil na preizkus.

Serija Moto X je sicer nekoč predstavljala premijske mobitele, v zadnjih letih pa jo je na vrhu Motoroline torte nadomestila serija Moto Z. To pomeni, da se je serija X premaknila v srednji razred, malo pod njo pa sta še seriji Moto G in Moto E. Malo obrazložitve, da ne boste zmedeni ob vseh teh črkah. Kljub temu da je pričujoči Moto X4 mobitel srednjega razreda, pa ima kar nekaj lastnosti “težkokategornikov”.

 

Dizajn in zaslon

Ena od teh je zagotovo njen videz. Gre za atraktiven mobitel, ki ga odlikuje minimalizem. Oblečen je v steklo, kar ni najbolj pogost prizor v srednjem razredu, linije so zaobljene, na hrbtni strani pa izstopa okrogla izboklina z zanimivim okvirjem, ki spominja na tistega pri ročnih urah, v kateri se nahaja dvojna kamera. Ohišje je sicer tako sijoče, da na soncu spominja na tekočo kovino, iz katere je bil narejen glavni negativec v filmu Terminator 2. Ko sem že ravno pri “tekočinah” – Moto X4 se lahko pohvali z ustreznostjo standardu IP68, kar pomeni, da lahko pol ure preživi v kakšen meter globoki (neslani) vodi. Stekleno ohišje, kakorkoli atraktivno že je, pa ima na žalost tudi svoje slabe strani. Prva je relativna krhkost, saj steklo zelo rado hitro poči, če vam mobitel pade po tleh, druga pa dovzetnost za prstne odtise in druge packe.

Mobitel je sicer ravno prave velikosti za rokovanje v eni dlani. V primerjavi z večino drugih pametnih mobitelov je v pasu malce zajetnejši, a zaradi tega nudi še boljši občutek trdnosti. Za razliko od mobitelov serije Moto Z X4 ni modularen, torej nanj ne morete pritrditi različnih dodatkov za boljše fotografiranje, podaljšano avtonomijo baterije in podobno. A to mi ni šlo v nos, saj v resnici večina uporabnikov teh možnosti niti ne izkoristi, saj niso vedno najbolj praktične. Zlasti manj zahtevni uporabniki, ki posegajo po mobitelih srednjega razreda, iščejo predvsem dobro in hitro funkcionalnost brez komplikacij.

 

Moto X4 se drži nekoliko konservativnega pristopa tudi pri čitalniku prstnih odtisov. Nameščen je spredaj pod zaslonom, čeprav sodobni trendi vse bolj promovirajo čitalnike na hrbtni strani. Seveda tudi zaradi vedno večjih zaslonov, ki na sprednji strani ne puščajo več dovolj manevrskega prostora. Lokacija čitalnika je sicer stvar osebne preference. Meni se bolj priročna lokacija zdi hrbtišče (če je ustrezno postavljeno), saj ga tam lažje dosežem s kazalcem kot spredaj s palcem. Še vedno pa je veliko uporabnikov, ki jim bolj odgovarja sprednja postavitev. Ne glede na to pa je tako ali tako pomembnejša odzivnost čitalnika. Pri X4 je se je ta izkazal kar dobro. Tu po mojem mnenju še vedno prednjačijo drugi kitajski proizvajalci, kot sta na primer Huawei in OnePlus, a tudi Motorola (oziroma Lenovo) ni dosti za njimi.

Eden od razlogov, zakaj ima Moto X4 čitalec na sprednji strani, je zagotovo tudi velikost zaslona. Ta se namreč ne razprostira čez celotno sprednjo ploskev kot na primer pri nekaterih konkurenčnih mobitelih, ampak je narejen v bolj klasičnih dimenzijah, ki na zgornjem in spodnjem robu puščajo še nekaj praznega prostora. V diagonalo meri dobrih 13 centimetrov oziroma 5,2 palca, ločljivost slike pa znaša visokih 1.920 x 1.080 slikovnih pik. Kljub temu da temelji na tehnologiji LCD in ne na novejši OLED, kar za srednji razred niti ni presenetljivo, bi ga težko kritiziral. Za zaslon te velikosti je slika več kot dovolj ostra, prikaz barv je natančen, svetilnost pa je nadpovprečna. Na močnem soncu boste sicer včasih težko razločili vse detajle na sliki, a če ga malo prekrijete z dlanjo, to težavo rešite. Kjer sonce ne meče svojih žarkov neposredno na zaslon, pa tega ni treba početi.

 

Strojna zmogljivost

Da gre za mobitel srednjega razreda, se prvič bolj očitno pokaže, ko pogledate strojno konfiguracijo. Mobitel namreč poganja procesor Snapdragon 630. Čeprav ta sploh ni slab, saj deluje pri frekvenci 2,2 gigaherca in po potrebi uporablja osem jeder, ni tako zmogljiv kot na primer trenutni prvak Snapdragon 845 ali celo njegov predhodnik Snapdragon 835.

Na testu zmogljivosti AnTuTu doseže okoli 70.000 točk, kar ga je daleč od vrha, a v praksi se obnese kar solidno. Večina iger, ki sem jih preizkusil, je delovala brez večjih zatikanj, tudi tiste strojno požrešnejše. Sem ter tja se je mobitelu malce zataknilo pri hitrem preklapljanju med aplikacijami, a resnici na ljubo me to ni pretirano zmotilo in ni negativno vplivalo na uporabniško izkušnjo. Tudi pri hkratni uporabi dveh aplikacij na deljenem zaslonu je kar malce presenetljivo vse delovalo brez težav. Seveda se bo našel kakšen zahteven uporabnik, ki bo spravil mobitel na kolena, večina uporabnikov, ki mobitel bolj kot ne uporablja za najpogostejša opravila, kot so občasno igranje iger, brskanje po spletnih straneh, branje e-pošte in ogled videov, pa bo z delovanjem več kot zadovoljna. Oziroma čezenj ne bo imela pritožb.

 

Pri 64 gigabajtih ima mobitel kar precej prostora, ki ga lahko zapolnite z aplikacijami, fotografijami in videoposnetki, lahko pa s pomočjo spominske kartice microSD razpoložljivo shrambo še povečate za največ 256 gigabajtov. To je še posebej uporabno za ljubitelje glasbe, ki svojo zbirko prenašate na spominskih karticah. Ko smo že ravno pri glasbi, ima Moto X4 klasičen priključek za slušalke, tako da se vam ne bo treba “zafrkavati” z raznoraznimi vmesniki, prav tako pa ima tudi kar dober zvočnik, ki je vgrajen kar poleg slušalke mobitela. Na ta način ga boste le redko prekrili z dlanjo, tako kot se to rado zgodi pri mobitelih, ki imajo zvočnik na spodnji stranici ohišja.

Čeprav ne gre za največji mobitel na trgu, daleč od tega pravzaprav, ima pod pokrovom spodobno baterijo. Njena kapaciteta znaša 3.000 miliamper ur, v praksi pa zdrži en dan običajne uporabe. Torej, da je pretirano ne naprezate niti varčujete. Seveda pa dlje kot boste imeli vklopljen zaslon, hitreje bo pojenjala. Torej pri igranju iger in med pogostim gledanjem videov. Vendar se vam tudi v tem primeru ni treba nič bati. Podpira namreč hitro polnjenje, tako da ste zelo hitro ponovno na 100 odstotkih, če je le v bližini električna vtičnica.

 

Kamera in fotoaparat

Pod strojno opremo se seveda uvršča tudi kamera, ki pa si v članku zasluži lastno poglavje. Danes mobitel skoraj ni več vreden omembe, če nima (vsaj) dvojne kamere. Četudi v resnici zajema slabše fotografije kot mobitel z eno dobro izpopolnjeno kamero. Marsikateri proizvajalec tako uporablja dvojno kamero bolj kot marketinški trik, seveda pa je kar tudi nekaj takšnih, ki znajo takšno zasnovo izkoristiti za boljše rezultate. Pri Motoroli so se odločili, da to omogočijo tudi v cenovno dostopnejšem paketu.

Pri izbiri objektivov so se odločili za podoben pristop, kot ga že nekaj let uporablja LG – en običajen in en širokokoten objektiv. Meni je takšna zasnova zelo všeč, saj omogoča, da na fotografijo spravite več okolice. To je še posebej uporabno v manjših prostorih, kjer nimate veliko manevrskega prostora. Takrat enostavno aktivirate širokokoten objektiv in vanj dobite skoraj celoten prostor. Oziroma precej več kot z navadnim objektivom.

 

Pri Motorolinem mobitelu imam manjšo zamero le do razlike v kakovosti fotografij. Osrednji objektiv jih namreč zajema z ločljivostjo 12 MP, širokokotni pa “le” z ločljivostjo 8 MP. Razlika v kakovosti je precej opazna, zlasti ko si fotografije ogledujete na kakšnem večjem zaslonu, na primer na računalniškem monitorju ali televiziji, prav tako pa imajo fotografije, zajete s širokokotnim objektivom, rahlo popačen rob – t. i. učinek fish eye, kjer je fotografija na robovih rahlo ukrivljena. Nekaterim je to celo všeč, saj lahko izpade zelo atraktivno in kar malce umetniško.

Pri Motoroli pa so dvojno kamero vpregli tudi pri določanju globine na fotografijah. Ta je z dvema objektivoma izražena bolje, še posebej pri portretni fotografiji, dodatno pa pri tem priskoči na pomoč tudi programska oprema, ki omogoča nekaj zanimivih učinkov, kot so menjava ozadja, izrezovanje objektov v ospredju in obarvanje ozadja v črno-belo, tako da objekt v ospredju še bolj izstopa. Moto X4 tako dopušča kar precej igračkanja pri fotografiranju. Škoda le, da noben od obeh objektivov nima optične stabilizacije. Pri dnevni fotografiji to sicer ne vpliva pretirano na kakovost, pri nočni pa precej. Z X4 boste se boste tako precej namučili, če boste želeli zajeti dobro nočno fotografijo, oziroma boste zelo verjetno odnehali, preden vam to uspe. Podnevi se sicer fotoaparat izkaže dobro.

 

Poleg tega pa ponuja še nekaj zanimivih funkcionalnosti. Glavna med njimi je nedvomno prepoznava stvari in predmetov. Gre za način, ki ni ves čas vključen, temveč ga morate izbrati ročno, pri njem pa vam bo mobitel povedal, kaj se nahaja pred njegovimi “očmi”. Tako boste na primer na potovanjih po tujih krajih hitro spoznali znamenitosti. No “hitro” je tu relativen pojem. V tem načinu namreč fotoaparat deluje vse prej kot hitro. Zato boste v tem načinu bolj malo fotografirali, ga bo boste pa verjetno uporabili, ko boste želeli izvedeti nekaj informacij o svoji okolici, tako da zadeva ni povsem za odmet. Marsikomu pa bo prav prišla tudi vprogramirana funkcionalnost samodejne prepoznave QR in črtnih kod.

Programska oprema

Če že omenjam programsko opremo, ki razširi uporabnost fotoaparata, pa velja nekaj besed nameniti še programski opremi, ki teče na mobitelu. Moto X4 je na nekaterih trgih na voljo v različici Android One, torej različici s “čistim” Androidom, kakršnega Google namešča na svoje mobilne naprave. Brez spremenjenih menijev in tisoč in ene dodatne aplikacije. Žal naš trg ni eden od teh. A kljub temu je na Motoroli, ki se prodaja pri nas, nameščen skoraj povsem neokrnjen Android. Morda največja razlika med njima je posebna aplikacija Moto, ki je na različici Android One ne boste našli. Morda je to celo prednost običajne različice. Omenjena aplikacija namreč ponuja kar nekaj uporabnih funkcionalnosti, pri Motoroli pa njihov nabor ves čas tudi dopolnjujejo. Glavne funkcionalnosti so Moto Key, Moto Actions, Moto Display in Moto Voice.

 

Moto Key mobitel spremeni v avtentikacijsko napravo vašega računalnika, tako da lahko za vpis v različne spletne račune namesto gesla uporabite kar čitalnik na mobitelu. Z Moto Actions lahko aktivirate upravljanje mobitela z gibi. Tako lahko z zamahom roke vklopite svetilko ali pa se po menijih premikate zgolj s potegi prstov po čitalniku prstnih odtisov. Moto Display omogoča pregled nedavnih sporočil in časa, ne da bi posebej vklopili zaslon (podobno kot funkcija Always-On pri Samsungu, le da izpiše več stvari), z vklopom funkcije Moto Voice pa lahko mobitel do neke mere upravljate glasovno. Vsega, kar mu boste rekli, ne bo razumel, lahko pa na ta način hitro na zaslon prikličete koledar opravil, vreme, odklenete ali zaklenete zaslon in podobno. Pride prav, če imate zasedene roke.

Sklepna beseda

Motorola (oziroma Lenovo) je v zadnjih letih predstavila kar nekaj mobitelov, ki so izstopali iz množice. Tudi Moto X4 je eden takšnih. Sicer nima kakšnih posebnih visokoletečih lastnosti, a za konkurenčno ceno prinaša unikaten paket, ki se na nekaterih področjih lahko celo zoperstavi najmočnejšim. Ima soliden zaslon, trdno ohišje, ki se lahko pohvali z vodoodpornostjo, všečen dizajn, skoraj neokrnjen Android in dvojno kamero, ki je podnevi zmožna poskrbeti za zelo dobre fotografije, prav tako pa zna prepoznati različne stvari in znamenitosti. Predvsem pa je Moto X4 preprost mobitel, ki bo uporabnike navdušil z zanesljivostjo in funkcionalnostjo.

Oglejte si še ostale fotografije, narejen z mobitelom Mot X4, ki so nastale med testom, na TViN Shrambi.


Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
5. junij 2018
4045
5. junij 2018
Motorola Moto X4 – test na dlani
Android