Samsung Galaxy S9+ − test na dlani

Andrej Pirnat 1. april 2018
/PublishingImages/galaxy-s9plus-hero.jpg

Tako kot lani je Samsung tudi letos predstavil dva nova paradna mobitela. Poleg Galaxyja S9, ki smo ga pod drobnogled vzeli prejšnji teden, še njegovega večjega brata Galaxy S9+, ki ga bomo pobliže spoznali tokrat. Čeprav sta v ​marsičem enaka, pa imata tudi nekaj pomembnih razlik.

 

Specifikacije

  • Deluje v omrežjih: 2G (GPRS/EDGE), 3G (HSDPA), 4G/LTE
  • Procesor: 8-jedrni Exynos 9810 (4 x 2,7 GHz Mongoose M3 in 4 x 1,8 GHz Cortex-A55)
  • Grafični procesor: Mali-G72 MP18
  • Delovni pomnilnik: 6 GB
  • Notranji pomnilnik: 64/128/256 GB
  • Razširitev pomnilnika: microSD do 400 GB
  • Zaslon: Super AMOLED, 15,7 cm (6,2 palca), 2960 x 1440 slikovnih pik (WQHD+), 529 ppi, 16 milijonov barv, razmerje stranic 18,5:9, prekriva 84,2 % površine sprednje ploskve
  • Glavna kamera: dvojna, 12 MP (velikost senzorja 1/2,55”, goriščna razdalja 26 mm, velikost slikovne pike 1,4 µm, dvojna zaslonka, ki preklaplja med f/1.5 in f/2.4) + 12 MP (velikost senzorja 1/3.6”, goriščna razdalja 52, velikost slikovne pike 1 µm, zaslonka f/2.4), optična stabilizacija slike, 2x optični zoom, samodejno ostrenje, ročno ostrenje s pritiskanjem na zaslon, zaznavanje obrazov in nasmehov, simultano zajemanje 4K-videa in 9MP-fotografij, samodejni HDR, LED-bliskavica, panorama
  • Sprednja kamera: 8 MP, zaslonka f/1.7, goriščna razdalja 25 mm, velikost senzorja 1/3.6", velikost slikovne pike 1.22 µm, samodejno ostrenje, samodejni HDR
  • Video: UHD 2160p (4K) s 60 sličicami na sekundo, HD 1080p z 240 sličicami na sekundo, 720p z 960 sličicami na sekundo (super počasni posnetek), HDR; spredaj 1440p s 30 sličicami na sekundo
  • Povezljivost: WiFi, bluetooth v5.0, GPS, NFC, USB-C
  • Senzorji: čitalnik prstnih odtisov, bralnik očesne šarenice, merilnik pospeška, žiroskop, barometer, kompas, merilnik srčnega utripa, merilnik saturacije kisika (SpO2)
  • Baterija: Li-Ion 3500 mAh, hitro polnjenje
  • Operacijski sistem: Android 8.0 Oreo
  • Dimenzije: 158,1 mm (v) × 73,8 mm (š) × 8,5 mm (d)
  • Teža: 189 g
  • SIM-kartica: nanoSIM (plus možnost dodatne kartice nanoSIM)

 

Samsung je, kljub temu da glavni konkurenti še niso uradno razkrili svojih adutov, letos malo bolj ​pohitel s predstavitvijo svoje nove linije paradnih mobitelov, Galaxyja S9 in Galaxyja S9+. Gre sicer za dva od najbolj pričakovanih mobitelov letošnjega leta, ki bosta tako kot njuna lanskoletna predhodnika krojila dogajanje na mobilnem trgu v letu 2018. O manjšem Galaxyju S9, ki je v tem trenutku zelo verjetno najboljši mobitel na trgu, smo podrobno že pisali, zdaj pa je na vrsti še njegov večji brat. Čeprav sta si mobitela zelo podobna in uporabljata praktično enake komponente, je med njima vseeno kar nekaj razlik, ki so za marsikoga odločilne narave. Testa sicer ne bi rad zapeljal v smeri interne vojne med obema, saj, kot pravijo pri Samsungu, vsak od njiju cilja na svoj krog uporabnikov. Je pa res, da je na nekaterih mestih primerjava neizogibna. Ne v smislu, kateri je boljši, ampak bolj, za koga je kateri primernejši.

 

Dizajn

Začnimo kar pri prvi stvari, ki zbode v oči. Velikosti. Kot namigne že njegovo ime, je Galaxy S9+ velik mobitel. Skoraj toliko kot Galaxy Note8. In s tem seveda večji od Galaxyja S9. Glede na to, da je že ta vse prej kot majhen, to pomeni, da je S9+ zelo težko upravljati le z eno roko. Razen če imate morda takšne dlani kot srbski košarkarski reprezentant Boban Marjanović. Jaz jih nimam. Zato sem imel drugo roko ves čas v pripravljenosti. Seveda ima mobitel na voljo tudi t. i. enoročni način upravljanja, pri katerem z enim potegom prsta nekoliko pomanjšate okno domačega zaslona, a sam tega skoraj nikoli ne uporabljam. Če že imam mobitel z velikim zaslonom, potem se mi zdi to smiselno izkoristiti. Je pa vseeno lepo, da je ta funkcija na voljo. Sem prepričan, da se najde kdo, ki jo koristi.

 

Oblikovno je S9+ enak svojemu manjšemu bratu. Atraktivna in všečna ploščica, ki prepriča s futurističnim dizajnom. Samsung od lanskega leta na tem področju ni kaj dosti spreminjal. Še vedno je mobitel oblečen v steklo, še vedno ima lepo zaobljene linije in še vedno ima čitalnik prstnih odtisov na hrbtni strani. Ta je sicer zdaj našel nekoliko bolj optimalno mesto za lažji doseg, saj se je preselil pod kamero. Poleg čitalnika prstnih odtisov pa novi Galaxy ponuja še druge metode odklepanja. Tako kot njegov manjši brat je namreč opremljen z bralnikom očesne šarenice in sistemom za prepoznavo obraza. Ta dva sta bila prisotna že pri lanskih modelih, vendar zdaj delujeta v navezi, zaradi česar naj bi bila odzivnejša in, še pomembneje, varnejša. Samsungov sistem sicer še vedno ni tako izpopolnjen kot Applov, saj novi iPhone X naredi 3D-sken uporabnikovega obraza. Je pa res, da novi iPhone za primerjavo nima čitalnika prstnih odtisov, ki po mojem mnenju še vedno ponuja najbolj priročen način za odklepanje mobitela.

Zaslon

Ko mobitel držite v rokah, se na trenutke zdi, kot da ga je kdo raztegnil. Razlog je seveda zaslon, ki sega skoraj od spodnjega do vrhnjega roba ohišja, kar mu daje nekoliko neobičajno razmerje stranic (18,5 proti 9). No, ta neobičajnost počasi postaja običajna, saj se za te dimenzije odloča vedno več proizvajalcev. Zaslon sicer v diagonalo meri skoraj 16 centimetrov oziroma natančneje 15,7 centimetra (6,2 palca), kar je centimeter več kot pri manjšem S9. Oba modela sicer uporabljata zaslona z enako tehnologijo in enakimi karakteristikami. Torej matriko Super AMOLED, ločljivostjo 2960 x 1440 slikovnih pik (lahko nastavite tudi nižjo) in odlično ostrino slike. Slednja je pri Galaxyju S9+ izražena s podatkom 529 slikovnih pik na palec, kar je nekoliko manj kot pri manjšem bratu, vendar je ta razlika v praksi povsem neopazna. Res, nemogoče jo je opaziti. Zaslona lahko gledate drugega ob drugem ves dan in razlike ne boste opazili. Kot namreč pravijo znanstveniki, naj človeško oko ne bi zaznalo bolj podrobne slike od 300 slikovnih točk na palec. Torej, če ima slika takšno ali višjo gostoto, to pomeni, da je za človeško oko bolj kot ne enako ostra in gladka.

 

Seveda pa so še drugi faktorji, ki vplivajo na kakovost vizualne izkušnje. Pri Galaxyju S9+ je eden od pomembnejših že omenjena tehnologija OLED. Ta zagotavlja zelo dober barvni kontrast slike in širok vidni kot, ki zagotavlja, da vidite praktično enako dobro sliko, tudi če dogajanje na zaslonu spremljate nekoliko s strani. So pa letos pri Samsungu zaslonu še nekoliko izboljšali svetilnost, tako da je slika še bolj vidna tudi na močni svetlobi. To vam bo na primer prišlo prav na morju, ko boste želeli med sončenjem odigrati kakšno igro, pogledati video ali objaviti kakšno fotografijo na Facebook. Nivo svetilnosti lahko uravnavate ročno ali pa to prepustite mobitelu. Recimo, da mu gre to kar dobro od rok, še bolje pa mu bo šlo, če ga boste o tem dodatno podučili. Če se vam zdi osvetlitev slike, ki jo je nastavil mobitel, pretemna ali presvetla, jo rahlo popravite in mobitel si bo to zapomnil. Večkrat ko ga boste popravili, bolje jo bo v podobnih razmerah znal sam optimizirati za vaše oči. Prav tako pa med karakteristikami zaslona najdemo tudi podporo standardu HDR10, kar v praksi pomeni, da boste v nekaterih vsebinah, ki ta standard podpirajo (na primer na YouTubu), lahko uživali v še bolj podrobni sliki.

Vsi ti podatki pa se seveda udejanjijo tudi v praksi. Večpredstavnostna izkušnja je naravnost fenomenalna. Po mojem mnenju najboljša, kot je na mobitelu lahko. Prvič zaradi neverjetne kakovosti slike, ki je ostra, nasičena z barvami in podrobna, drugič pa zaradi same velikosti zaslona. 16 centimetrov ni malo in Galaxy S9+ vam lahko služi kot polnopravna večpredstavnostna naprava. Najbolj na njem zablestijo videovsebine. Te se na Galaxyju S9+ počutijo res domače. Dobro, res ni tako velik kot vaš televizor v dnevni sobi in tako zmogljiv kot računalnik v spalnici, a za kakšna potovanja in popoldansko kratkočasenje na kavču bo več kot dovolj. Sam sem ga na primer v času testiranja uporabljal kar kot primarni videopredvajalnik in prav ničesar nisem pogrešal. Vzel sem ga na primer s sabo na fitnes, kjer sem med kolesarjenjem gledal svoje priljubljene oddaje na YouTubu, doma sem ga uporabljal, ko je računalnik okupiral podmladek, in tako dalje. Galaxy S9+ pa se prav tako izkaže za odličnega delovnega pomočnika. Ponovno predvsem zaradi velikosti zaslona. Zaslon namreč s svojo velikostjo ponuja takšno preglednost, da lahko na njem precej udobno počnete dve stvari hkrati. Eno aplikacijo, na primer Excel, pripnete v zgornji del zaslona, drugo, na primer spletni brskalnik, pa v spodnjega. Medtem ko spodaj iščete informacije, jih enostavno lahko zgoraj vpisujete v svoj dokument.

 

Strojna zmogljivost

Seveda pa bi se lahko za takšno vsestransko uporabnost in večpredstavnostno izkušnjo obrisali pod nosom, če ne bi bil Galaxy S9+ tudi zmogljiv mobitel. Skrit pred očmi ga poganja nov osemjedrni procesor Exynos 9810, temu pa podporo daje kar velikih šest gigabajtov delovnega pomnilnika. Galaxy S9 ima, za primerjavo, štiri. To so seveda številke na papirju, ki v praksi dostikrat ne pridejo toliko do izraza. Tudi pri novem velikem Galaxju. Da, mobitel je hiter. Izjemno hiter. Vse dela tekoče in gladko, brez kakršnihkoli zatikanj. Tudi najbolj grafično zahtevne igre in požrešne aplikacije. Brskanje po menijih je fluidno, kakor tudi preklapljanje med aplikacijami. Ni da ni, bi lahko rekli. Ampak Galaxy S9+ še zdaleč ni edini takšen mobitel danes. S hitrim delovanjem se lahko pohvalijo praktično vsi paradni mobiteli večjih proizvajalcev. Tudi če Galaxy S9+ primerjate z “lastno krvjo”, lanskoletnima modeloma S8 in S8+, razlike v delovanju ne boste zaznali.

Ampak ker mobitela ne uporabljamo le en dan, en teden ali en mesec, je veliko pomembneje, kako deluje na dolgi rok. In tu ima S9+ zelo dobro popotnico. Že omenjeno veliko količino delovnega pomnilnika. Ta mu v prvi vrsti omogoča delovanje več aplikacij hkrati in hitro preklapljanje med njimi, hkrati pa služi kot nekakšno zagotovilo, da bo mobitel hitro deloval še dolgo časa. Glede na to, da sam kot osebni mobitel še vedno uporabljam Galaxy S7, čez katerega nimam niti ene same pripombe, bi Galaxy S9+ lahko pomenil ne samo dobrega nakupa za ta trenutek, ampak tudi za prihodnost. Poleg procesorja in RAM-a pa mu v prid govori tudi prostorna shramba, ki znaša 64 gigabajtov. S spominsko kartico microSD pa jo lahko še razširite. Tokrat kar do dodatnih 400 gigabajtov.

 

Poleg odlične vizualne izkušnje premijski Galaxy tokrat dostavi tudi odličen zvok. Gre namreč za prvo napravo z imenom Galaxy, ki ima stereozvočnike. En zvočnik je umeščen v spodnjo stranico, drugi pa poleg slušalke na sprednji stranici. Tako na primer še vedno slišite zvok, tudi če katerega od njiju pomotoma prekrijete z dlanjo. S9+ pa je opremljen tudi s tehnologijo Dolby Atmos, ki v navezi s programsko opremo omogoča simuliranje prostorskega zvoka. To možnost sicer lahko vklopite oziroma izklopite po želji. Všeč pa mi je tudi, da se je Samsung odločil ohraniti klasični priključek za slušalke, od katerega se poslavlja vse več proizvajalcev. Meni osebno se še vedno zdi zelo praktičen in, kot dokazuje južnokorejski tehnološki gigant, ni treba, da je mobitel zaradi tega kaj debelejši. Pravzaprav sta oba nova Galaxyja zelo “šlank”.

Pri stojni opremi se velja dotakniti še baterije. Ta ima pri Galaxyju S9+ razumljivo nekoliko večjo kapaciteto kot pri manjši devetici, saj mora napajati večji zaslon, ki velja za največjega porabnika energije. Kakšnih rekordov v dolgotrajnosti delovanja z mobitelom ne boste postavili, boste pa brez težav prišli z enim polnilnim ciklom skozi en dan. Seveda odvisno od tega, kaj na mobitelu počnete in kakšne nastavitve uporabljate. Če na primer znižate ločljivost slike na zaslonu, boste s tem kupili kakšno dodatno uro delovanja. Prav tako, če boste vklopili varčevalni način. Sicer pa mobitel podpira tudi hitro polnjenje, tako da vam ni treba skrbeti, če se gibljete v okoljih, kjer imate na voljo električne vtičnice. Tokrat so pri Samsungu pohitrili tudi brezžično polnjenje, vendar to še vedno ne dosega žičnega, pri katerem se mobitel povsem napolni v dobri uri.

 

Programska oprema

Tako kot na S9 tudi na S9+ teče Android 8.0 Oreo s Samsungovim vmesnikom. Ta je veliko bolj prijazen kot je bil pred leti in ne vsebuje več motečih nepotrebnih funkcionalnosti, predvsem pa deluje hitro in stabilno. Če bi ga moral opisati z eno besedo, bi rekel, da je nastavljiv. Ima namreč ogromno nekih možnosti, s katerimi si lahko uporabniško izkušnjo malo prikrojite po svojih željah. Odločite se lahko, kakšna naj bo navigacijska vrstica, katere informacije prikazuje zaklenjen zaslon in podobno. Osebno se mi Samsungova nova vizija Androida kar dopade. Poleg izvirne različice morda še najbolj med vsemi. Edina stvar, ki me pravzaprav še moti, so nekatere podvojene aplikacije za ista opravila. Samsung se mora tu odločiti bodisi za svoje bodisi za Googlove, ne pa da nasiči shrambo z obojimi.

Pa naj bo dovolj o Androidu. Na koncu so si tako ali tako vse različice Androidov podobne in delujejo na enak način, čeprav imajo svoje uporabniške vmesnike. Bolj bi se na tem mestu posvetil nekaterim drugim programskim novostim. Prva so emodžiji oziroma smeškoti in čustvenčki ali kakorkoli se jim že reče. Saj jih poznate. Danes praktično ne pošljemo več sporočila, ne da bi vanj prilepili še kakšnega animiranega nasmejanega obrazka. Samsung je zdaj že tako bogato paleto teh emodžijev dopolnil še s t. i. AR-emodžiji, s katerimi se nekoliko zgleduje po Applu. Na obeh novih Galaxyjih namreč lahko poskenirate svoj obraz in ga pretvorite v virtualno obliko. Tega lahko nato v obliki GIF-a pošiljate v različnih pogovornih aplikacijah, z njim pa lahko posnamete tudi glasovno sporočilo. Torej, da mu poleg obraza posodite tudi svoj glas. Samsung je zadevo na predstavitvi mobitelov močno promoviral, mene pa ni prepričala. Prvič zato, ker si v virtualni podobi nisem bil prav nič podoben (kljub več poskusom), drugič pa verjetno zato, ker že tako ali tako nisem pretiran ljubitelj teh hieroglifov. Kakorkoli, Applov sistem je tu še vedno nekoliko boljši, saj s prednaloženimi emodžiji (njegovi se imenujejo animodžiji) v podobi različnih živali bolje posname uporabnikovo obrazno mimiko, čeprav ne zna pretvoriti njegovega obraza v virtualno obliko.

 

Bolj pomembna novost kot emodžiji pa so nova znanja digitalnega asistenta Bixbyja. Da, tega, s katerim želi Samsung na svojih mobitelih izpodriniti Googlovega. Bixby ima iz neznanega razloga še vedno svoj namenski gumb. Zakaj neznanega? Samsungovega služabnika namreč lahko prikličete tudi z izgovorjavo njegovega imena ali tako, da podrsate na domačem zaslonu v desno. Enostavno ne vem, zakaj potem potrebuje še tretji način priklica. In to takšnega, ki dela le zmešnjavo. Njegov gumb sem med uporabo pritisnil ponesreči ničkolikokrat. Vseeno pa si Bixby ne zasluži le graje. Pravzaprav je sam asistent kar uporaben. Zlasti v načinu Bixby Vision, do katerega dostopate prek kamere. V tem načinu zna prepoznati predmet na sliki, ki mu jo pokažete, kraj, v katerem se nahajate, znamenitosti v njem (ne potrebujete več turističnega vodnika), hrano, vino in tudi besedilo. Zadnji od naštetih se izkaže za še posebej priročno funkcionalnost, saj zna besedilo tudi instantno prevesti. Zelo koristno, ko na primer obiskujete tuje kraje in ne veste, kaj piše na tablah ali pa na jedilnih menijih. Morda pa Samsungu res nekega dne še uspe zasenčiti Googlovega asistenta …

Kamera in fotoaparat

In tako smo prišli do zadnjega in za marsikoga najpomembnejšega elementa Galaxyja. Njegove kamere. Galaxy S9+ ima za razliko od manjše devetice dvojno. V primerjavi z lansko pa prinaša kar nekaj nadgradenj. Zdaj na primer vsebuje nekaj lastnega namenskega RAM-a, ki skrbi za hitrejše delovanje in boljšo odzivnost, eden od senzorjev pa ima dvojno mehansko zaslonko, ki zna samodejno preklapljati svojo razprtost (med f/1.5 in f/2.4) glede na svetlobne razmere. Zaslonka je sicer odprtina, ki določa, koliko svetlobe pride do senzorja kamere, s tem pa pomaga definirati svetlost fotografije in detajle na njej. Če je bolj odprta, prepušča več svetlobe in so fotografije bolj osvetljene (dobro za nočno fotografijo), če je bolj zaprta, pa manj (dobro, kadar imate na primer fotoaparat uperjen naravnost proti viru svetlobe). Oba nova Galaxyja sta sicer prva mobitela, ki imata nastavljivo zaslonko.

 

Ali so zaradi nje nočne fotografije res boljše? So. Ne pa v vseh pogojih. Če na primer ponoči fotografirate mesto ali ulico, polno uličnih svetilk, ki predstavljajo dober vir svetlobe, bo z mirno roko nastala zelo dobra fotografija. Če fotografirate temačne ulice brez vira svetlobe, boste v večini primerov dobili zmazek. Res pa jaz nisem profesionalni fotograf in se ne spoznam toliko na ročne nastavitve, s katerimi znalec lahko naredi manjše čudeže. Pri dnevnih fotografijah pa mislim, da je že kar samoumevno, da so na premijskih Galaxyjih odlične.

Kaj pa tisti drugi senzor, ki ga ima večja od obeh devetic? Ta uporablja enako ločljivost kot primarni (12 MP) in statično zaslonko (f/2.4), njegov glavni doprinos pa je, da omogoča dvakratni optični zoom brez izgube kakovosti fotografije in bolje izraženo globino na fotografijah. Torej, bolje izostren objekt v ospredju in zamegljeno ozadje. Nekaj, kar boste najbolj pozdravili ljubitelji portretne fotografije. Učinek zameglitve na fotografiji lahko sicer nastavite pred zajemom fotografije ali pa naknadno, ko ste jo že posneli.

 

Še ena novost pa je nov superpočasni način snemanja videoposnetkov. Želeno dogajanje lahko zdaj posnamete s hitrostjo 960 sličic na sekundo, kar pomeni, da se bo na posnetku odvilo 32-krat počasneje, kot se je v resnici. Superpočasni način je sicer za zdaj še nekoliko v povojih, saj dopušča le snemanje v ločljivosti 720p in upočasni le 0,2 sekundi dogajanja, a lahko z nekaj vaje vseeno naredite zelo spektakularne posnetke. Kot tudi sicer pri fotografiji in videu je končni izdelek odvisen predvsem od vaše kreativnosti in iznajdljivosti.

Kako preprosto spremeniti mobitel v računalnik?

Poleg večjega Galaxyja so mi tokrat na test dali tudi Samsungovo novo večpredstavnostno postajo DeX, ki omogoča, da mobitel “spremenite” v namizni računalnik. Prvo njeno različico smo spoznali že lani, nova, ki se imenuje DeX Pad, pa prinaša nekaj več funkcionalnosti.

 

Še vedno deluje tako, da jo povežete z električno vtičnico ter nanjo priklopite monitor in mobitel, ni pa vam več treba nanjo priklopiti miške in tipkovnice. Ko mobitel priklopite na DeX, ta sliko z zaslona mobitela pošlje na monitor (ali televizor), pri čemer dobi podobo klasičnega namizja, kot ga poznate na računalnikih. Kot že rečeno, je lanskoletni DeX za delovanje potreboval tudi tipkovnico in miško, letos pa lahko oboje nadomestite kar z mobitelom, ki sicer primarno služi kot sledilna ploščica (podobno kot pri prenosnikih), opcijsko pa tudi kot virtualno tipkovnico. Seveda pa lahko nanj še vedno priklopite tudi običajno miško in tipkovnico, kar se pri resnem delu izkaže za boljšo potezo. Novi DeX pa je kompatibilen tudi z monitorji z ločljivostjo 2K. Lanski je namreč podpiral le monitorje z največjo ločljivostjo 1080p.

Kako pa deluje? Solidno. Pri nekaterih aplikacijah se sicer vidi, da niso optimizirane za takšno namizje, kar pa seveda ni krivda Samsunga. Vseeno pa z DeX-om delo na mobitelu postane bolj pregledno in s tem učinkovito. Je pa to še vedno naprava, ki je primarno mišljena za delovno okolje.

 

Sklepna beseda

Galaxy S9+ je prava multimedijska pošast. S svojim velikim zaslonom, hitrim procesorjem in dobrimi zvočniki kar kliče po igrah, filmih in drugih podobnih vsebinah. Seveda je zaradi tega tudi kar energijsko požrešen, a k sreči se njegova baterija hitro napolni nazaj. Pohvaliti gre tudi njegovo kamero oziroma fotoaparat. Za razliko od manjšega Galaxyja S9 ima S9+ dvojnega, ki mu omogoča dvakratni optični zoom brez izgube kakovosti fotografije. Posebnost (obeh Galaxyjev) pa je tudi dvojna mehanska zaslonka fotoaparata, ki svojo odprtost prilagaja količini svetlobe in s tem poskrbi za boljšo kakovost nočnih fotografij. Mobitel je sicer tudi vodoodporen, s svojim digitalnim asistentom Bixbyjem pa zna po novem tudi (skoraj) simultano prevajati besedilo, ki mu ga pokažete. Če smem potegniti malo analogije, je Galaxy S9+ tisti vaš prijatelj, ki je lep, močan, uspešen in bogat. Ima vse, zaradi česar ga potihoma sovražite, hkrati pa si želite biti takšen kot on. Podobno bodo verjetno o Galaxyju “razmišljali” mobiteli konkurenčnih proizvajalcev.

 

Pomembna vprašanja praktičnega preizkusa

  • Ali se mobitel pregreva? Na testu tega ni bilo opaziti, tudi ko sem poganjal zahtevnejše igre in aplikacije.
  • Kako se obnese fotoaparat? Zelo dobro. In to ne samo podnevi, ampak tudi ponoči, če le fotografirate v kolikor toliko osvetljenih predelih, ali pa ob mraku.
  • Ali je baterija vzdržljiva? Nekaj srednjega. Zdrži en dan, za kaj več se je treba pa že močno potruditi. Se pa hitro napolni. Tudi brezžično.
  • Ali je mobitel dober za igranje iger in ogled videovsebin? Težko bi našli boljšega. Velik zaslon, zmogljiv procesor in glasni stereozvočniki. Vse, kar si multimedijski navdušenec lahko želi.

Oglejte si še ostale fotografije, narejen z mobitelom Samsung Galaxy S9+, ki so nastale med testom, na TViN Shrambi.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
1. april 2018
3942
10. april 2018
Samsung Galaxy S9+ − test na dlani
Android