Sony Xperia L1 − test na dlani

Andrej Pirnat 10. januar 2018
/PublishingImages/xperia_l1-hero.jpg

V soju žarometov javnosti so v večini primerov najbolj zmogljivi mobiteli različnih proizvajalcev. Tokrat pa smo na Tehniku pod drobnogled vzeli Sonyjev nov mobitel nižjega cenovnega razreda, Xperio L1. Kljub temu, da nima najbolj zmogljivih komponent, z nekaterimi funkcionalnostmi prav prijetno preseneti …

 

Specifikacije

  • Deluje v omrežjih: 2G (GPRS/EDGE), 3G (HSDPA), 4G/LTE
  • Procesor: 4-jedrni Mediatek MT6737T (1,45 GHz Cortex-A53)
  • Grafični procesor: Mali-T720MP2
  • Delovni pomnilnik: 2 GB
  • Notranji pomnilnik: 16 GB
  • Razširitev pomnilnika: microSD do 256 GB
  • Zaslon: 13,97 cm (5,5 palca), 1280 x 720 slikovnih pik, 267 ppi, 16 milijonov barv, IPS LCD
  • Glavna kamera: 13 MP, f/2.2, samodejno ostrenje, ročno ostrenje s pritiskanjem na zaslon, zaznavanje obrazov, HDR, LED-bliskavica
  • Sprednja kamera: 5 MP, f/2.2, samodejno ostrenje
  • Video : 1080p s 30 sličicami na sekundo
  • Povezljivost: WiFi, bluetooth v4.2, GPS, NFC, microUSB 2.0
  • Senzorji: merilnik pospeška, žiroskop, kompas
  • Baterija: Li-Ion 2620 mAh
  • Operacijski sistem: Android 7.0 Nougat
  • Dimenzije: 151 mm (v) × 74 mm (š) × 8,7 mm (d)
  • Teža: 180 g
  • SIM-kartica: nanoSIM

 

Ko sem v družbi prijateljev ali znancev, debata dostikrat nanese na mobitele, ki danes nekako predstavljajo že osrednje tehnološke naprave. Beseda v večini primerov teče o najnovejših in najbolj zmogljivih modelih ter “revolucionarnih” funkcionalnostih, ki jih ti prinašajo. Praktično nikoli pa ne govorimo o cenejših mobitelih, na primer mobitelih t. i. srednjega in nižjega razreda. To niti ne preseneča, saj nas tudi oglasi na spletu, televiziji in tudi cestnih plakatih bombardirajo predvsem z novimi iPhoni, Galaxyji in drugimi visokoletečimi imeni. Le malokdaj se med temi pojavi tudi kakšen predstavnik nižjih cenovnih razredov.

Priznam, nič drugače ni tudi pri naših recenzijah. Poudarek je vedno na paradnih konjih, na račun teh pa žal dostikrat izostanejo številni drugi manj zmogljivi, a vseeno zelo dobri mobiteli. Vse je namreč nemogoče testirati, čeprav si to želim(o) in upam(o), da v prihodnosti popravimo. Na nek način je to tudi logično, saj je tudi odziv na teste bolj znanih in zmogljivih mobitelov večji. Ljudi pač od nekdaj bolj zanimajo tiste skrajne meje in trenutni najboljši dosežki na določenem področju, prav tako pa najzahtevnejši uporabniki in tehnološki entuziasti bolj intenzivno spremljajo to področje. Vendar pa vseeno večji del trga v svetovnem merilu zavzemajo mobiteli srednjega in nižjega cenovnega razreda, zato teh mobitelov nikakor ne gre zanemariti. Zlasti ker se tudi njihova kakovost in zmogljivost iz leta v leto dvigujeta. Ena takšnih je tudi Sonyjeva Xperia L1, ki nasleduje Sonyjevo serijo E.

 

Dizajn in zaslon

Najprej poglejmo dizajn. Težko bi rekel, da ta ustreza zadnjim modnim smernicam, a kljub temu mobitel deluje eleganten in všečen. Razlog: oblikovne linije si izposoja pri bolj prominentnih sorodnih Xperiah višjega cenovnega razreda. Zanimivo je, da dizajn, ki ga Sony uporablja pri svojih mobitelih zdaj že kar nekaj let, pri dražjih modelih ne prepriča več, nižjecenovno Xperio L1 pa naredi bolj privlačno in ji kar malo dvigne “družbeni” status. Ohišje sicer ni narejeno iz stekla ali aluminija, ampak iz cenejšega polikarbonata (vrsta plastike), a to ima tudi svoje prednosti. Ta material ima v roki precej boljši oprijem kot steklo, obenem pa se na njem ne poznajo prstni odtisi. Zaradi tega obstaja manjša verjetnost, da vam mobitel pade po tleh in se razbije (poleg tega, da manj drsi, polikarbonat tudi ne poči tako hitro kot steklo), hkrati pa se ne umaže že z vsakim dotikom.

 

Če se poreklo nižjega cenovnega razreda ne pokaže na prvi pogled, pa pride na dan kmalu po prvi uporabi. Pri Xperii L1 boste tako na primer zaman iskali čitalnik prstnih odtisov, brezžično polnjenje baterije in vodoodpornost, funkcionalnosti, ki so v višjem razredu postale že standard. A če se na kakšno od teh niste zanašali že pri svojem starem mobitelu, jih niti ne boste pogrešali. Konec koncev na končno uporabniško izkušnjo niti nimajo tolikšnega vpliva. Zlasti vodoodpornost in brezžično polnjenje, ki je šele lani dobilo nekoliko več pozornosti pri različnih proizvajalcih. Še najbolj bi znala motiti odsotnost čitalnika prstnih odtisov, ki sicer predstavlja res priročno orodje za odklepanje mobitela. Tako se boste morali pri Xperii L1 zanašati na nekoliko staromodne možnosti vnašanja vzorcev ali številk PIN.

Prav tako pa na mobitelu ne boste našli velikega zaslona, ki bi segal do robov ohišja. No, zaslon je vse prej kot majhen, a se Sony tukaj še ni uklonil sodobnim oblikovnim zapovedim, ki so jih, vsaj pri svojih glavnih modelih, posvojili že praktično vsi drugi večji proizvajalci. Tako je tudi na Xperii L1 nad in pod zaslonom prisoten rob. V tem cenovnem razredu sicer to ni nenavadno, saj t. i. neskončne zaslone za zdaj najdemo predvsem pri premijskih predstavnikih znamk (letos naj bi se ta trend počasi razširil tudi na nižje cenovne razrede). Predvsem pa tega nižjecenovni Xperii ne zamerim, ker ima kljub temu precej velik zaslon. 13,97 centimetra (5,5 palca, kolikor meri v diagonalo), je v tem razredu še večja redkost kot pametna izjava Donalda Trumpa na Twitterju. Zaslon sicer sloni na tehnologiji IPS in ima ločljivost 1280 x 720 slikovnih pik. Na papirju ne najvišja, a v praksi to ne pride toliko do izraza (razen če gledate s povečevalnim steklom), saj je ostrina slike vseeno spodobna (267 slikovnih pik na palec).

 

Podrobnosti so tako na sliki dovolj dobro izražene, zaradi česar se mobitel obnese povsem solidno tako pri gledanju videoposnetkov kot pri igranju iger. Kontrast sicer ni med najboljšimi, saj se črna barva velikokrat zdi bolj temno siva, ima pa mobitel zelo dobro svetilnost, kar še posebej pride prav na močni svetlobi (bolj razločna slika), in barvno reprodukcijo, ki sliki omogoča realističen videz. Moram reči, da me je zaslon zelo pozitivno presenetil, zlasti ker na papirju ni videti nič posebnega. Za to ceno bi mu v praksi dal solidno devetico.

Zmogljivost

Na drugi strani pa so me komponente pod zaslonom pustile nekoliko hladnega. Pravzaprav je ravno obratno kot pri zaslonu. Na papirju (in pri testih zmogljivosti) je strojna konfiguracija na čelu s štirijedrnim Mediatekovim procesorjem, ki deluje s frekvenco 1,45 gigaherca, videti dobro, v praksi pa se ta ne izkaže vedno po najboljših močeh. Pri odpiranju aplikacij namreč občasno pride do zatikanj, in to tudi pri nekaterih najbolj osnovnih. Navadno pomaga ponovni zagon, a to ni optimalna rešitev, saj zna biti v določenih trenutkih zamudna. Najbrž pa za to ni edini krivec procesor, ampak tudi nekoliko manjša količina delovnega pomnilnika (2 gigabajta), ki se pač zasiči nekoliko hitreje. Aplikacije postajajo vse bolj strojno požrešne, to pa se seveda najbolj pokaže pri nekoliko šibkejših konfiguracijah.

 

Zatikanje sicer ni zelo pogost pojav, ampak le občasen. Večino časa brskanje po spletu, pošiljanje sporočil in skakanje po družbenih omrežjih potekajo nemoteno in gladko. Nekoliko drugačna zgodba je pri igrah. Z grafično bolj preprostimi ne boste imeli težav, naprednejše pa se znajo precej zatikati in segrevati komponente (kar še dodatno upočasni delovanje). Zato bi rekel, da Xperia L1 ni najbolj optimalna multimedijska platforma. Res pa je, da se tudi ne pretvarja, da je. Zmore sicer praktično vsako nalogo, ki ji jo zadate, a se ne odreže pri vseh enako. Lahko bi rekel, da je kot kakšen povprečen učenec v šoli, ki nekatere predmete opravi z lahkoto, druge pa le zato, ker ve, da jih mora.

Čeprav so včasih pravi trn v peti, pa šibkejše komponente pozitivno vplivajo na eno zelo pomembno funkcionalnost: vzdržljivost. Sonyjev nizkocenovec ima baterijo s kapaciteto 2620 miliamper ur, kar ni pretirano veliko, a ob navedeni strojni opremi dovolj, da tudi ob intenzivnejši uporabi zdrži več kot en dan, ob povprečni pa celo dva dni. Zaslon z nižjo ločljivostjo in manj zmogljiv procesor namreč zahtevata manj energije, to pa je v praksi, zlasti ko ste kje na poti, še kako dobrodošlo. Baterija sicer za polnjenje uporablja sodoben standard USB-C, ne podpira pa hitrega polnjenja (čeprav priložen polnilec to omogoča). Ne glede na to se mobitel od nič do 100 odstotkov napolni v uri in pol.

 

Kamera in fotoaparat

Sony pri svojih mobitelih navadno največ stavi na fotoaparat oziroma kamero. In tako je tudi pri Xperii L1, ki je opremljena z enim senzorjem ločljivosti 13 MP. Ta se odreže dobro, a se morate pri tem zavedati tudi njegovih omejitev. To ni fotoaparat, ki bi lahko konkuriral tistim, ki jih najdemo pri paradnih predstavnikih znamk. Kako tudi bi, saj je v drugem cenovnem razredu. A za svojo ceno je več kot soliden. Le pogoji fotografiranja mu morajo biti naklonjeni. To pomeni, da ga zvečer in ponoči pustite pospravljenega v žepu, ko sonce vzide, pa ga le brez sramu potegnite na plano.

 

Če bo imel dovolj svetlobe, vas bo nagradil z zelo realističnimi fotografijami z naravnimi barvami in spodobnim številom podrobnosti. Kakovost fotografij, ki jih ustvarite z Xperio L1, je več kot primerna za objavo na družbenih omrežjih in drugih digitalnih platformah, je pa res, da se včasih napake pokažejo šele, ko si jih ogledate na večjem zaslonu, na primer na računalniškem monitorju ali na televizorju. Takrat včasih opazite kakšno zamegljeno packo, ki se je na zaslonu mobitela skrila očem. To bi pomagala odpraviti optična stabilizacija, ki je mobitel sicer nima.

 

Ima pa fotoaparat samodejno prilagajanje nastavitev glede na motiv. Pri tem se zna tudi samodejno osredotočiti na objekt, ki je središče vašega fotografiranja, ni pa pri tem vedno najbolj uspešen. Še posebej če gre za premikajoči se objekt. Na voljo so sicer tudi ročne nastavitve, preklapljanje med obema načinoma pa je hitro in enostavno, kot tudi celoten uporabniški vmesnik kamere. Bi pa nekoliko pograjal odzivnost, saj je fotoaparat včasih zelo počasen pri zajemanju fotografij, zaradi česar lahko zgrešite pomemben trenutek, ki ste ga želeli ujeti v objektiv.

Sklepna beseda

Sonyjev mobitel nižjega cenovnega razreda Xperia L1 bi označil z eno besedo: soliden. Lastnosti, ki bi jih izpostavil kot najboljše, so zaslon, fotoaparat, baterija in ohišje. Zaslon se kljub ne najvišji ločljivosti v praksi izkaže z zelo dobro sliko, s fotoaparatom na dobri svetlobi lahko naredite zelo kakovostne fotografije, baterija ob zmerni uporabi zdrži tudi do dva dni, ohišje iz polikarbonata pa ima v roki odličen oprijem. Ni pa mobitel med najhitrejšimi, kar pa za njegovo ugodno ceno niti ni pričakovati. Če se uvrščate med povprečne uporabnike in iščete vsestranski funkcionalen mobitel, ki bo predvsem služil svojemu osrednjemu poslanstvu, z Xperio L1 ne boste zgrešili.

Oglejte si še ostale fotografije, posnete z mobitelom Sony Xperia XZ1, ki so nastale med testom, na TViN Shrambi.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
10. januar 2018
3814
18. maj 2018
Sony Xperia L1 − test na dlani
Android