10 prelomnih tehnologij 2018 - Življenje

Alenka Selcan 23. februar 2018
/PublishingImages/2mit-tr-feb18-hero.jpg

Med deseterico najprodornejših tehnologij letošnjega leta je uredništvo revije MIT Technology Review uvrstilo tudi dve, ki posegata v samo srčiko življenja. Ustvarjanje življenja iz izvornih celic ter genski inženiring sta del tistih znanosti, ki kljub dobronamernim smotrom sprožajo pomisleke.

Genska jasnovidnost

 

V grški mitologiji in številnih, tudi slovenskih ljudskih pravljicah so pomembno vlogo igrale vile rojenice ali sojenice, čudežna bitja, ki so imela sposobnost uvida v usodo novorojenca. To, kar je nekoč veljalo za čudežno, danes vsaj delno že zmoreta znanost in tehnologija. Že bližnja prihodnosti obeta, da bodo novorojenci ob rojstvu prejeli svojo prerokbo, ki bo temeljila na njihovem DNK.

Še nikoli nismo imeli toliko podatkov o človekovem genomu, kot jih imamo danes. Poligenetska ocena je tehnologija, ki zdravnikom že omogoča izračun verjetnosti, da človek dobi aritmijo srca. Na ta način bomo ugotavljali, kakšna je možnost, da zbolimo za diabetesom, artritisom, rakom na dojkah, pa tudi, ali smo nagnjeni k depresiji, debelosti in podobno.

Dobra novica je, da bomo marsikatero od doslej neozdravljivih bolezni lahko zdravili s tehnologijami, kot je na primer editiranje genov CRISPR:

 

Vseeno pa je misel o genski prerokbi nekoliko strašljiva in razpira nov niz etičnih vprašanj, s katerimi se bo morala soočiti družba, preden pride do prevelikih razlik v njeni razplastitvi. Zgodovina dvajsetega stoletja je dokazala, kaj se lahko zgodi s človeštvom, ki stremi k idealu popolnosti, in kakšna usoda čaka tiste, ki te popolnosti ne premorejo. Najbrž ne bo vsakomur od nas dano, da popravi tisto napako v genu, ki kvari njegovo zdravje ali podobo. Pričakujemo lahko, da bo razvoj tovrstnih znanosti in tehnologij omogočal tudi zviševanje inteligence, in medtem, ko bodo nekateri svojim otrokom omogočali gensko modifikacijo, ki jih bo naredila lepše, močnejše in pametnejše, jim morda drugi ne bodo zmogli omogočiti niti zdravega življenja. V družbi popolnih se lahko zgodi, da hitro zmanjka prostora za manj zmogljive, privlačne ali bolehne. Mar si res želimo takšne prihodnosti?

Sintetična embriologija

 

O tem, da znanost ne pozna meja, priča lanskoletni dosežek znanstvenikov, ki jim je zgolj na osnovi izvornih celic (torej brez jajčec ali semenčic) uspelo razviti zarodek miši. Sintetična embriologija, ki so jo uredniki revije MIT Technology Review umestili na drugo mesto najprodornejših tehnologij letošnjega leta, je nova veja molekularne biologije, ki se ukvarja z ustvarjanjem umetnih zarodkov.

Tako nastale zarodke naj bi uporabljali za testiranje novih zdravil, za proučevanje razlogov za spontane prekinitve nosečnosti ali za raziskovanje novih načinov oploditve, morda celo za laboratorijski razvoj človeških organov. Po štirinajstih dneh „življenja“ morajo znanstveniki testne primerke uničiti, nekateri med njimi pa zagovarjajo, naj se ta doba podaljša, saj gre za umetne in ne „prave“ zarodke, ki brez posteljice ne morejo preživeti.

Sintetična embriologija je tista vrsta znanosti, ki sproža niz bioetičnih vprašanj. Ne gre zgolj za religiozne zadržke, temveč tudi za temeljni razmislek o meji človečnosti − razmislek, ki le redko uspe uloviti hitri korak sodobnega razcveta znanosti in tehnologije. Le redko se še prevprašujemo, kaj je „prav“ in kaj ne. Ne nazadnje, kdo je tista avtoriteta, ki lahko upraviči ali obsodi stvaritev takšnih bitij, kot so na primer človeško-prašičje himere, in odloči, kakšne bodo njihove pravice?

Četudi gre za pomembne raziskave o zametkih človeškega življenja in inovativnih oblikah kreacije novega, bodo morali znanstveniki, kot je dr. Magdelena Zernicka − Goetz z Univerze v Cambridgu (VB), znati spretno zagovarjati, čemu je ta metoda primernejša od doslejšnjih, in tudi, ali res lahko povsem brezbrižno opustimo etične zadržke, ko gre za stvaritev umetnega človeškega zarodka, k čemur že stremijo na vsaj dveh ameriških univerzah.

Podrobneje o prelomnih tehnologijah lahko preberete v spomladanski izdaji revije MIT Technology Review.

Viri: technologyreview.com, news.nationalgeographic.com, youtube.com, bioedge.org.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
23. februar 2018
3895
23. februar 2018
10 prelomnih tehnologij 2018 - Življenje