Dr. Kozma Ahačič: »Bistvo znanstvenika je, da je skromen in da se vselej sprašuje, ali dela prav«

Renata Anžič Trtnik 25. oktober 2019 Čas branja članka: 9 min
/PublishingImages/franapp-anzic-okt19-hero.jpg

Ker je od začetka junija uporabnikom na voljo aplikacija Fran za pametne naprave, smo se o njej pogovarjali s slovenskim jezikoslovcem dr. Kozmom Ahačičem. Zaposlen je na ZRC SAZU, kjer je predstojnik Inštituta za slovenski jeziki in urednik spletnih portalov Fran, na katerem so dostopni vsi pomembnejši slovarji slovenskega jezika. Leta 2017 je izdal slovenski slovnici za osnovne in za srednje šole Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Takrat je postal tudi Delova osebnost leta in bil uvrščen na 25. mesto lestvice najvplivnejših Slovencev. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj, piše poezijo, scenarije, kolumne, ljubi glasbo ...

Za začetek: kaj je Fran in kaj želite z njim doseči?

Fran je spletni portal, po katerem lahko iščemo razlage besed v skorajda vseh temeljnih slovarjih slovenskega jezika na podoben način, kot iščemo v Googlu. Vtipkamo besedo, ki nas zanima, nato pa nam da Fran podatke o tem, kaj ta beseda pomeni, kako jo uporabljamo s pravopisnega vidika, kakšna je njena etimologija, frazeologija, kako se jo uporablja v narečjih, kakšna je njena terminološka raba ... Glavna prednost Frana je, da nam za to ni potrebno imeti nobenega znanja o tem, v katerem slovarju moramo iskati, ni nam potrebno poznati vseh slovarjev. Hkrati pa obstaja na Franu tudi napredno iskanje, ki je namenjeno znanstvenikom, kjer pa lahko dobimo tudi zelo specifične zadetke.

Ste želeli s Franom doseči, da bi ga uporabljali prav vsi ne glede na izobrazbo, tudi tisti, ki konkretnega stika z jezikom nimajo?

Osnovna ideja je bila narediti neko orodje, ki bo prišlo prav tako ob pogovoru ob kavi o slovenščini, kakor tudi pri realnih jezikovnih zadregah čisto preprostih uporabnikov pa tudi strokovnjakov.

Kakšen pa je obseg Frana?

Na Franu je trenutno že skoraj 700.000 razlag besed, 36 slovarjev, jezikovni atlas narečij, hkrati pa sta v Fran vključeni tudi dve svetovalnici ‒ jezikovna in terminološka ‒ v okviru katerih lahko vprašamo vse v zvezi z jezikom, kar nas zanima, pa ne moremo najti v priročnikih. To lahko vprašamo strokovnjake, ki se s temi problemi ukvarjajo že celo življenje in tako dobimo res argumentiran odgovor.

 

Koliko časa je potrebno počakati na odgovor?

Zelo odvisno od problema, na nekatere lahko dobimo odgovor že v nekaj urah ali enem dnevu, nekateri pa so zelo kompleksni in potrebujejo nekaj usklajevanja, tako da je potrebno nanj počakati tudi, na primer, 14 dni. Le redka in zelo zahtevna vprašanja zahtevajo več mesecev raziskovanja. Žal moramo odgovore vse bolj selekcionirati glede na to, da smo finančno omejeni. Inštitut živi že nekaj let tako rekoč beraško življenje, odvisni smo od različnih dofinanciranj. Letos nam je šla država zelo na roke. A za naslednje leto spet beračimo. Tudi zato smo zelo odprti za kakršnakoli sponzoriranja, saj lahko na tak način zelo otipljivo pomagamo slovenščini.

Osebno to vidim kot narodni zaklad, nekaj, kar bo ostalo zanamcem. Koliko ljudi pa gradi vse to?

V uredniškem odboru nas je deset, vsebinsko pa je to delo celotnega Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki ga trenutno sestavlja 46 sodelavk in sodelavcev. Gre za več desetletij vloženega dela. Vsi vemo, da je delo na slovarjih dolgotrajno in da so slovarji tip priročnika, ki ga vzamemo v roke ali si ga ogledujemo na računalniku ali tablici sicer redko; ko pa iščemo določeno informacijo, želimo, da bi bila ta informacija čim bolj natančna in preverjena, zato morajo biti slovarji zelo natančna dela. Današnja tehnologija, posebej jezikovne tehnologije, omogočajo, da se del celotnega dela bistveno pohitri, vendar je konec koncev še vedno veliko poglabljanja, raziskovanja. In tudi zavedanja, če se v določene malenkosti nekdo ne bo poglobil, te informacije uporabniki ne bodo imeli. Slovaropisno delo je zato velikokrat narobe razumljeno. Mi bi določen slovar lahko naredili s pomočjo današnje tehnologije v enem letu, ampak če ga želimo narediti natančno, nam vzame precej več časa.

V enem od intervjujev z vami sem zasledila, da sta se med razvijanjem aplikacije Fran pojavila mecena projekta. Mecen ... kaj ni to bolj nek pojem preteklosti?

Res je. Ta želja po tem, da se naše delo podpre, je vse večja. Različne gospodarske družbe, ki so sodelovale z nami, so čisto konkretno izkusile, da je odziv ljudi na takšno podporo zelo oprijemljiv in zelo velik. Mi pa si prizadevamo, da bi bilo tega še več iz preprostega razloga. Če želimo prihajati k ljudem z inovativnimi in prelomnimi rešitvami, potrebujemo svobodne roke. Delo, ki ga je financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, je usmerjeno k znanstvenemu delu, ki mora biti zelo natančno načrtovano. Ravno zato nam različna sponzorska sredstva omogočajo svobodo, da naredimo še nekaj več od tega. Zato je za nas to res dragoceno dejanje.

Na eni strani je tu znanstveno delo v zvezi z jezikom, na drugi strani je tu aplikacija Fran. Zanima me, kako ste komunicirali s tehniki, torej razvijalci, ki so računalničarji? Marsikdo je menja, da govorijo svoj jezik, da se je z njimi težko sporazumevati. Je šlo vam, ki ste sami jezikoslovci, kaj bolje od »rok«?

Kar zadeva programerski svet, največ sodelujemo s podjetjem Amebis. Mi smo se morali naučiti njihovega jezika, oni pa našega. Moram reči, da imamo na inštitutu kar nekaj ljudi, ki so postali pravi usposobljeni prevajalci iz našega strokovnega jezika in strokovnih želja v povsem tehnične operativne in programerske rešitve. Hkrati pa skušamo sproti sestavljati lastno tehnološko bazo, ki povezuje znanje računalničarstva z znanjem jezikoslovja.

 

Res ne bi bilo na mestu, da bi bila v hramu jezika kovačeva kobila bosa.

Tako je. (smeh)

Kako pa so uporabniki sprejeli aplikacijo? Kaj se dogaja?

Za zdaj jo nalagajo z nekim dokaj stalnim ritmom. Že v prvih dneh, z njo smo startali 4. junija, je bilo približno 2.000 prenosov na pametne naprave. Ta trend se nadaljuje, tako da smo prepričani, da so ljudje aplikacijo dobro sprejeli. Že takoj so nas opozorili tudi na nekaj manjših pomanjkljivosti, ki pa smo jih takoj odpravili. Fran je postal na vseh platformah resnično velika spletna stran, saj imamo na dan vsaj 60.000, včasih pa tudi 90.000, celo 200.000 obiskov skupaj na spletni različici in na aplikaciji.

Ste z aplikacijo dosegli pričakovanja?

V resnici smo predvsem ustregli vsem, ki želijo na pametnih telefonih čim hitrejši dostop do Frana. Ni šlo za to, da bi vzpostavljali kakšne nove funkcionalnosti, temveč da imamo informacijo na voljo v nekaj sekundah. Pri uporabi štejejo sekunde

Imamo pa tudi podmladek, Frančka.

Ja, Franček je še v plenicah. Imeli smo veliko srečo, saj smo bili uspešni na projektnem razpisu, ki ga sofinancirajo Evropski socialni skladi in pa Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Demo različica Frančka, ki vsebuje razlago samo ene besede ‒ besede hči ‒ je že dostopna na internetu. Trenutno se vse dogaja v ozadju. V digitalni obliki imamo že pripravljene različne baze in jih povezujemo in Franček bo kmalu shodil in se znebil plenic. Projekt se bo končal leta 2021, do takrat bodo vsebine prehajale postopoma, sam iskalnik pa bo dostopen že mnogo prej.

Bo tudi Franček na voljo kot aplikacija?

Stran je oblikovana tako, da pretvorba v aplikacijo ne bo zahtevala bistvenega vložka, vse pa je, seveda, odvisno od financ.

In še povsem osebno: Ko sem prebirala intervjuje z vami in vaše raziskovalne dosežke ter številne nagrade, ki ste jih za svoje delo prejeli že do svojega 43. leta, ne morem mimo tega, da sem opazila, kako skromni ste.

Morda je ena od stvari, ki pripomore k skromnosti, to, da jecljam. To je stvar, ki se je pokazala kot nekaj zelo koristnega. Celoten sistem znanosti in tudi drugih, recimo, gospodarskih dejavnosti, je namreč narejen tako, da bolj ko je človek uspešen, bolj se mu ploska in se ga nagrajuje, zato zelo hitro lahko postane prevzeten. Jecljanje ali katerakoli druga hiba je v takšnih okoliščinah nedvomno nekaj dobrega, zato ker ti vsak dan pove, da si kljub vsemu normalen človek z vsemi možnimi omejitvami. Stari Rimljani so imeli ravno zato sužnja, ki je triumfatorju na sprevodu šepetal v uho »Memento mori!« Za kakovostno delo, še posebej na področju znanosti, je to bistveno. Bistvo znanstvenika je, da je skromen in da se vselej sprašuje, ali dela prav.

V šoli so marsikomu med nami uspeli slovenščino po krivici priskutiti. Pa že tako veje okoli pojma jezik in jezikoslovje vonj po starem. Vi mi ne delujete tipičen predstavnik. Nekako vam je uspelo narediti zarezo in to dvoje povezati v sodoben čas z vso sodobno tehnologijo, ki je na voljo.

Dejansko se je vloga, ki jo ima jezikoslovje, v vsakdanjem svetu spremenila. Če se v današnjem času jezikoslovci postavimo na položaj neke avtoritete, ki jo morajo vsi poslušati, nas ne bo nihče več jemal resno. V sodobnem času je vloga jezikoslovca, da svetuje in da skuša ljudem čim bolj olajšati uporabo jezika in jih razbremeniti stalne slabe vesti glede uporabe jezika. Cilj jezikoslovja je, da bi bili ljudje v svojem osnovnem orodju, s katerim konec koncev tudi razmišljamo, torej v jeziku, sproščeni. Zelo težko imamo namreč radi neko stvar, ki se je bojimo. In natančno tako je z jezikom. Jezika se ne smemo bati. Treba ga je imeti rad. Treba ga je usvojiti, da se lahko uspešno sporazumevamo tudi v zahtevnih strokovnih temah. Ni dvoma, da pridobivanje znanja, tudi znanja o jeziku, ni vedno prijetno, je pa nujno. Tudi po jeziku nas namreč sodijo, ne le po obleki.

 


Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
25. oktober 2019
4891
25. oktober 2019
Dr. Kozma Ahačič: »Bistvo znanstvenika je, da je skromen in da se vselej sprašuje, ali dela prav«
iOS, Android