Kaj imata skupnega France Prešeren in virtualna knjižnica?

Renata Anžič Trtnik 7. februar 2019 Čas branja članka: 6 min
/PublishingImages/8feb-kolumna-anzic-feb19-hero.jpg

8. februarja, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, se morda nekaterim med nami poraja vprašanje, kako bi vseslovenski sin, France Prešeren, poet in pojem slovenstva, razumel ta čas. Med drugim tudi pojem virtualne knjižnice. Kaj pa to sploh je? Na kratko je to knjižnica, ki prek interneta ponuja dostop do baz podatkov in strežnikov po vsem svetu. V enem paketu sta to tako knjižničar kot knjižnica. In ne zajema le knjig, temveč tudi avdioknjige, glasbo, filme ... Tako je danes.

Kakšna je bila razvojna pot knjižnic nekoč? Skok v zgodovino

Prve znane knjižnice datirajo v obdobje 3.000 let pred našim štetjem v Mezopotaniji in Egiptu. Nikar si ne predstavljajte lepo zloženih knjig, saj se prvi hranjeni zapisi pojavljajo na kamnu, glini, usnju, keramiki in papirusu. Vsebina prvih »knjižničnih« gradiv pa je bila ‒ kako neromantično ‒ računovodske narave. V to družbo spadajo tudi pogodbe, matematika, astronomija, zakonodaja in celo epi. Težko bi govorili o knjižnicah, to so bili bolj arhivi.

Skozi čas so se takšni arhivi zasebnikov razvili v knjižnice, ki so jih lastniki dali na voljo širši skupini uporabnikov. Prvi taki primeri segajo v 4. stoletje pred našim štetjem v čas helenizma v stari Grčiji. Niso več dostopni zgolj eliti, kot so bili vladarji, duhovščina in uradniki, temveč vsem pismenim, sprva so bili to bolj intelektualci, redki izobraženci. Prvi zapisi na pergamentu in papirju so se pojavili šele v starem veku, in sicer z Mrtvomorskimi zvitki, zbirki svetopisemskih besedil. To je blizu 1.000 besedil, ki segajo v čas od leta 408 pr. n. št. do leta 318 n. št.

 

Srednji vek je razvijal koncept knjižnic v okviru samostanov, plemiških in zasebnih knjižnic ter končno univerzitetnih. Treba je omeniti 15. stoletje, čas reformacije, renesanse, ko se je razvilo tiskarstvo in knjige v papirni obliki, kot jih poznamo še danes. In če preskočimo nekaj stoletij, je v knjižnicah kalil svojega intelektualnega duha tudi France Prešeren. Ta evolucija je bila potrebna, da smo danes tu, kjer lahko iz domačega naslanjača dostopamo tako rekoč skoraj v vse knjižnice po svetu.

Bi radi smiselno uredili svojo knjižnico? Aplikacije za to nam olajšajo delo

Pobrskali smo za aplikacijami, ki nam pomagajo urediti domačo knjižnico. Ta lahko zajema nabor knjig z naših knjižnih polic ali elektronskih zbirk. Gre torej za sistematično urejen in pregleden seznam, s katerim bomo na tekočem, kaj smo že prebrali, kdo je kaj napisal, kakšna se nam je zdela knjiga, komu smo jo posodili ...

My Library

Prav posrečena je možnost skeniranja knjižne barkode, da nam ni treba vseh podatkov vnašati ročno. Vendar naj pri tem opozorim, da ta možnost ne deluje pri slovenskih knjigah, tako da boste »peš« vnašali podatke. Kot omogočajo mnoge druge aplikacije, lahko poleg osnovnih zahtev (naslov, avtor, žanr,opis vsebine, število strani, datum izdaje in založnik ...) dodate tudi fotografijo naslovnice, pregledujete statistiko vaših bralnih navad in prejmete opomnik, komu ste posodilo priljubljeno knjigo. Saj veste, da ne bo dobila nog... Več kot milijon prenosov in 20.000 mnenj zagotovo nekaj pove o sami aplikaciji, ki je na voljo za Android, na podobno vižo in s takšnim imenom pa jih najdete tudi v App Store za iOS.

50000 Free eBooks & Free AudioBooks

Ni čistokrvnega knjižnega molja brez te nameščene aplikacije! Zakaj? Ker si da lahko duška v naboru 50.000 brezplačnih e-knjig in 15.000 avdioknjig! Raj za ljubitelje klasikov (na voljo za Android in iOS). Vas zanima, koliko je bilo prenosov aplikacije? Prek pet milijonov!

Knjige lahko berete, tudi kadar niste priklopljeni v svetovni splet. Prav tako omogoča branje v nočnem režimu za tiste, ki še vedno romantično končajo dan s knjigo pred spanjem in zaviti v tople odeje. Branje lahko zelo prilagodite sebi, izberete velikost črk, vrsto pisave, razmik med vrsticami, ozadje ...

Vsako knjižno delo, ki si ga boste v naboru izbrali, se bo samodejno pojavilo v seznamu knjig, ki jih ta e-knjižnica omogoča. Svoje navdušenje nad deli pa lahko tudi delite s prijatelji, saj aplikacija omogoča, da jim prek elektronske pošte pošljete povezavo do knjige. Dela so na voljo v angleščini in jeziku hindi (kar načeloma za vas ne pride v poštev). Torej, gremo se družit z Jane Austin, Georgeem Orwellom, Dostojevskim ... Še to: na voljo so mnogi žanri, prav tako najbolj znane zgodbe in pravljice, ki so nam polepšale otroštvo.

Libib

Vse v enem – knjige, glasba, filmi in videoigre. Vaše urejene »police« lahko javno delite, uvažate in izvažate vsebino, označite prijatelje, pišete komentarje, mnenja, si pišete opombe ... Ima možnost skeniranja za lažji in hitrejši vnos podatkov in kot paket je del velike komune ljudi s podobnim okusom. Ustvarite lahko 100 različnih knjižnic, deluje v oblaku, kar pomeni, da boste redno imeli posodobljeno različico. Na voljo za Android in iOS.

V knjižnico kar v copatih

V domačem naslanjaču greste lahko v Telekomovo NEO Knjižnico, ne da bi vam bilo treba sezuti copate. V kratkem videu si oglejte, kako preprosto jo je urediti. Le kako bi danes France Prešeren pokomentiral takšno knjižnico? Zagotovo bi mu bila všeč!

 

Viri: youtube.com, itunes.apple.com, play.google.com.


Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
7. februar 2019
4440
7. februar 2019
Kaj imata skupnega France Prešeren in virtualna knjižnica?