Stres, si moj sovražnik ali si lahko podava roki?

Renata Anžič Trtnik 22. oktober 2019 Čas branja članka: 12 min
/PublishingImages/evakovac-stres-anzic-okt19-hero.jpg

Kaj je stres, kako vpliva na nas in kako se pri nas in v svetu rešuje težave z njim smo se pogovarjali z Evo Kovač, univerzitetno diplomirano psihologinjo, ki trenutno dela kot podpredsednica 24alife in vodi strokovnjake vseh izpostav 24alife po svetu. Njen naziv je performance psihologinja, pa tudi nam nekoliko bolj razumljivo organizacijska in športna psihologinja.

Njeno delo je vpeljevanje programov dobrega počutja in skrb za zaposlene v podjetjih, predvsem na področjih upravljanja s stresom, psihosocialnih faktorjev tveganj, komunikacije, reševanja konfliktov, razvijanja talentov in psihične odpornost. Tesno sodeluje tako z vodstvom podjetja, kadrovsko službo, kot tudi z zaposlenimi.

Zaključeno ima izobrazbo iz vedenjsko kognitivne psihoterapije pri Društvu za kognitivno vedenjsko psihoterapijo Slovenije, hipnoterapijo pri Društvu za medicinsko hipnozo Slovenije in je doktorska kandidatka na oddelku za psihologijo Univerze Ljubljani. Ima bogate izkušnje z delom v svetovnih podjetjih, kot so Tata Group, Mayo Clinic, Sanpower, NIS Gazprom, Dubai Silicon Oasis, Lek, Nomago, ...

Sodeluje z različnimi slovenskimi in evropskimi športniki v procesu psihične priprave na tekmovanja. Bila je tudi zaposlena na Fakulteti za šport, kjer je sodelovala na projektu Biopsihosocialni faktorji rehabilitacije športnika po poškodbi. Je tudi recenzentka znanstvene revije Journal of Human Kinetics in predavateljica za psihologijo športa pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Prehajamo v del leta, ko se nas je večina že vrnila s krajšega ali daljšega oddih oziroma je vsaj malo popustila pri vsakodnevnem ritmu in obveznostih. To je tudi čas, ko pogosto naredimo nek pregled leta, »revizijo« o doseženem, potrebnem, zaželenem. Kot ob novem letu. Kakšne »zaobljube« oziroma namere naj bi bile za nas in naše zdravje na mestu?

Prav je, da si cilje stalno postavljamo, ne zgolj ob posebnih priložnostih, npr. novem letu, čeprav so takšni mejniki lahko odlična odskočna deska za nov začetek in dobra motivacija za spremembo. Dobro je, če pred odhodom na dopust uredimo večino stvari, ki smo jih planirali za prvo polletje, da teh obveznosti in skrbi ne nosimo s seboj na dopust. Je pa dopust čas, ki ga lahko izkoristimo in si postavimo cilje, povezane s počitkom, lastnim zdravjem, sprostitvenimi aktivnostmi, rekreacijo in ne nazadnje tudi druženjem in zabavo z družino ali prijatelji. Dopust je čas, ki je namenjen počitku, regeneraciji tako na telesni kot mentalni ravni in prav je, da ga zato tudi izkoristimo. Na dopustu se ni potrebno pretirano obremenjevati s cilji, dovolj bo, da razmislimo, na kakšen način bi želeli dopust preživeti in predvsem kaj si želimo od njega odnesti.

Kar zadeva cilje, povezane z zdravjem, bi bilo najbolje, če bi bila zdravje in zdrav življenjski slog naša vrednota. V skladu z vrednotami se obnašamo, a ker je grožnja zdravju včasih tako zelo daleč, lahko hitro postanemo zelo mačehovski do lastnega zdravja, pa naj bodo to premalo telesne aktivnosti, slabe prehranjevalne navade, čezmerna telesna teža, premalo spanja ali ignoriranje stresa. Ker pa nam ob vsakdanjem tempu rado »zmanjka časa« oz. je to priročen izgovor za naš odnos do zdravja, je dobro, da si postavimo konkretne cilje, vezane na splošna dognanja, kaj je zdravo.

Zanima me, ali obstaja statistika, ki nam da neko sliko, kaj se dogaja z izgorelostjo? Vedno več se o tem govori, pojavljajo se že primeri osnovnošolskih otrok. Ali smo se mi tako zelo spremenili ali se od ljudi vedno več zahteva in pričakuje?

Statistika seveda obstaja, a so številke pogosto posredno povezane z izgorelostjo. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da število obiskov in bolniškega staleža zaradi diagnoze izgorevanja naraščajo. Po oceni dr. Pšeničny naj bi osem odstotkov Slovencev kazalo znake zadnje stopnje izgorelosti, manj kot polovica zaposlenih pa naj ne bi kazala nobenih simptomov izgorelosti. Je pa res, da se diagnozo izgorelost le redko uporablja kot vzrok za bolniški stalež, običajno ji pripišemo posledice izgorelosti, zato so tudi številke manj reprezentativne.

Kar zadeva doživljanje stresa na delovnem mestu, se tudi tu opaža porast: vsak četrti zaposleni Slovenec doživlja na delovnem mestu čezmeren stres, kar 72 odstotkov pa jih pravi, da stres na njih vpliva vsak dan. Potrebno je poudariti, da čisto vsak stres ali stresni dogodek še ni nevaren sam po sebi in da se nam stresa, ki ga znamo obvladovati, tudi ni treba za vsako ceno bati. Stres je lahko tudi motivator in indikator pripravljenosti. Seveda pa ga je potrebno obravnavati in nadzorovati z vso resnostjo in ga ignorirati, še posebej ko je stresorjev ali stresnih dogodkov preveč, nad njimi nimamo kontrole ali stresa ne zmoremo obvladovati.

Dejstvo je, da je delovnih obremenitev vse več, biti konkurenčen na trgu zahteva večjo angažiranost, temu lahko dodamo še izjemno slabe medosebne odnose na delovnem mestu, določene osebnostne lastnosti posameznika (perfekcionizem, slaba samopodoba, introvertiranost), specifike delovnega mesta in če temu prištejemo slabe veščine soočanja s stresom, potem smo na dobri poti do izčrpanosti ali celo izgorelosti. Razumeti je potrebno, da je izgorelost proces, ki se počasi razvija skozi leta, vse dokler nas ne pripelje do zadnje faze izgorelosti. Se pa seveda izgorelost lahko in da preprečiti tako, da med drugim lahko tudi razvijemo svojo psihično odpornost, se naučimo veščin soočanja s stresom, si privoščimo počitek in sprostitev, smo fizično aktivni, skrbimo za ustrezen spanec, počnemo stvari, ki nas veselijo, in ne težimo k pretiranem perfekcionizmu.

Opažamo preobremenjenost pri nekaterih otrocih, ki seveda lahko vodi v izgorelost, a se običajno ti vzorci vidijo že v funkcioniranju družine, zahtev, ki se jih postavlja pred otroke. Bi pa bilo morda pretirano posploševati, da so vsi otroci preobremenjeni ali vsaj večina njih.

 

Lahko dopust reši našo globoko izčrpanost? Koliko časa traja učinek dopusta?

Za regeneracijo po izgorelosti bo en dopust vsekakor premalo. Okrevanje po izgorelosti lahko traja tudi po več let. Če pa govorimo o izčrpanosti, delovni izčrpanosti, utrujenosti, ki je posledica čezmernega dela, pa to lahko odpravimo z ustreznim počitkom. To pa je tudi glavni namen dopusta in tudi koncev tedna, da si lahko spočijemo in nato spočiti ustrezno nadaljujemo s svojim delom. Koliko časa traja učinek dopusta, je težko oceniti, ker je tudi odvisno, kako učinkovito smo si med dopustom odpočili in koliko delovnih obveznosti in obremenitev nas čaka, ko se vrnemo.

 

Zdi se, da je zdravje zaposlenih bolj dobra tržna niša kot pa iskrena zaskrbljenost delodajalcev za zdravje svojih zaposlenih. Se morda motim?

In eno in drugo. Vse več dobrih delodajalcev se zaveda, da so zdravi zaposleni temelj podjetja. Le zdravi zaposleni lahko na dolgi rok prispevajo k dobrim rezultatom podjetja. Velikokrat se govori o razvoju kadrov, sreči in podobno, a najprej moramo kot delodajalci poskrbeti, da bodo v podjetju zaposleni varni in seveda čim bolj zdravi. Breme bolniških odsotnosti, ki v Sloveniji narašča, postaja vedno večji izziv tudi za delodajalce, ne zgolj zaradi neposrednih stroškov odsotnosti, temveč tudi posrednih, povezanih z izgubo kadra, nedokončanjem nalog … In če ob tem upoštevamo še stopnje prezentizma, torej bolnih zaposlenih na delovnem mestu, ki je še bolj skrit strošek, je povsem logično, da se delodajalci vse bolj zanimajo za zdravje svojih zaposlenih.

Danes razumemo, da je varnost na delu na zelo visoki ravni, pa vendar ne smemo pozabiti, da na delu obstaja tudi veliko psihosocialnih tveganj ‒ stres ‒, ki vplivajo na zdravje zaposlenih. Finančni vidik je vsekakor glavni motivator za uvajanje različnih ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu v podjetjih. Na drugi strani pa se podjetja želijo pozicionirati tudi kot delodajalci izbire glede na obstoječe stanje na trgu dela, kjer je dobrega in kvalificiranega zaposlenega težko dobiti in prek različnih ukrepov, aktivnosti, ki jih v podjetju izvajajo, tudi privabiti nove talente in stare zadržati. Ni skrivnost, da določena podjetja to uporabljajo tudi z namenom grajanja lojalnosti zaposlenih, a seveda ima vsaka stran svoj interes. Ne nazadnje pa je lepo delati v podjetju, kjer veš, da jim je iz kakršnegakoli razloga mar za tvoje zdravje in počutje.

Ker prav o tem poučujete v državah po svetu, me zanima, ali katera država posebej izstopa v skrbi za svoje zaposlene?

Težko bi posploševala. Celoten svet se zaveda stroškov, povezanih z nezdravim življenjskim slogom, s porastom kroničnih nenalezljivih bolezni, stroškov bolniških odsotnosti ter fluktuacije zaposlenih. Mnogi še vedno pomislijo, da so to zahodnjaški pristopi. Ni res, tudi celotna Azija se premika v to smer. Težko bi rekla, da katera država posebej izstopa, bolj izstopajo posamezna podjetja, ki se pomena zdravja in zadovoljstva zaposlenih zavedajo. Sicer po mojem mnenju, kar zadeva samo kakovost izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu, torej programov dobrega počutja, prednjači Evropa, predvsem države severne Evrope – Avstrija, Nemčija in skandinavske države. Avstralija in Nova Zelandija sta s svojima zakonodajama precej podobni Evropski uniji.

V Sloveniji imamo celo uzakonjeno promocijo zdravja na delovnem mestu, kar nalaga dolžnost vsakemu delodajalcu, da jo mora izvajati. Kako pa jo, pa je odvisno od vsakega podjetja. Tudi ZDA veliko vlagajo v programe dobrega počutja in preventivnega zdravja, sicer na nekoliko manj strukturiran način. Presenečeni bi bili, če bi videli, kakšen napredek na tem področju je v zadnjih treh letih naredila Kitajska in kako so lahko določena indijska podjetja s svojim pristopom in promocijo zdravega življenja lahko vzor marsikateri zahodni korporaciji ali podjetju.

Kje pa ste opazili najbolj zaskrbljujoče stanje? Kam bi uvrstili Slovenijo?

Velik izziv se še vedno vidi v državah v razvoju, kjer je veliko delovne sile in predvsem poceni delovne sile, v katero se glede na finančne izračune ne splača toliko vlagati oziroma bi vsak tak vpeljan program zvišal ceno delovne sile. Vprašanje je, ali bi trg to prenesel. Težave zahodnega sveta, povezane z nezdravim življenjskim slogom, so predvsem porast zamaščenosti, čezmerna telesna teža, debelost, diabetes, stres, mentalno zdravje … Vse to so stanja, ki kar kličejo po različnih preventivnih ukrepih na ravni države, družbe ali delodajalcev.

Kot sem že omenila, je Slovenija ena redkih držav, ki ima promocijo zdravja na delovnem mestu uzakonjeno, o tem govori Zakon o varnosti in zdravju na delovnem mestu, a žal se vse prepogosto dogaja, da ga delodajalci ne vzamejo resno. Pripravijo nek načrt, ki se ga nato ne držijo ali niti ni utemeljen na potrebah zaposlenih in delovnih mest, pogosto so takšni načrti kar copy paste od drugih. S tem sicer zadovoljimo črki zakona, a s tem ne dosežemo želenih učinkov promocije zdravja. Imamo pa tudi v Sloveniji kar nekaj podjetij, velikih in tudi manjših, kjer je užitek delati in sodelovati, ko razumeš in vidiš, da je dobro počutje zaposlenih tudi vrednota podjetja in s tem izpeljani dobri in učinkoviti ukrepi.

Na portalu Ustavi.se je skupina strokovnjakov, ki poučujejo, svetujejo in pišejo članke. Ponavadi je tako, da ko imamo težavo, iščemo odgovore. Kako ljudi odpeljati na takšne in podobne portale ter forume, preden bo prepozno? Kako naj se pravilno osvestijo, da bodo prepoznavali pasti, ki vodijo v izgorelost?

Projekt Ustavi.se je še ena čudovita iniciativa, ki sem se ji na povabilo Anje Vogič, idejne vodje projekta, letos pridružila. Gre za strokovnjake z različnih področij in drugih ambasadorjev, ki govorimo o določeni temi in s tem osveščamo s preverjenimi in kredibilni informacijami, odgovarjamo na vprašanja ...

Letošnja tema je komunikacija in dobre komunikacije v medosebnih odnosih. Ravno to se mi je zdelo dobro, da lahko strokovnjaki odgovarjamo na vprašanja, ne da ljudi pustimo same v poplavi informacij, med temi je seveda kup netočnih, izkrivljenih informacij, še posebej kar zadeva tako občutljive teme, kot je mentalno zdravje. Osebno pozdravljam vsako takšno iniciativo, ki na glas govori o različnih, tudi tabu temah, da se o tem govori na glas, vse od iniciativ države in vladnih inštitucij do iniciativ podjetij in strokovnjakov, društev, ki se s temi temami ukvarjamo.

Pri tem pa mora biti strokoven in znanstveno utemeljen pristop minimalen standard. Ne boste verjeli, koliko škode lahko naredijo napačne, neverodostojne informacije … Več ko bomo o tem govorili na vseh ravneh, boljša bo osveščenost, ljudje bodo dostopali do pravih informacij in si pomagali ali si poiskali pomoč in se znali soočati z izzivi, še preden bi ti postali preveliki, pa naj si bo to izgorelost, anksioznost, depresija, osamljenost …

Prosim, nam lahko daste konkreten nasvet, kaj naj počnemo v življenju na splošno in na delovnem mestu, da se bomo ubranili pred negativnimi posledicami stresa. Naj med delovnim časom izvajamo kake vaje, meditacijo, karkoli?

  • 1. Prepoznaj stres (na telesni ali miselni ravni).
  • 2. Oblikuj plan reševanja težave, torej stresa.
  • 3. Privošči si redne odmore.
  • 4. Po delu si vzemi čas za stvari, ki jih rad/a počneš.
  • 5. Poskrbi za ustrezen spanec.
  • 6. Reci ne brez slabe vesti.
  • 7. Poskrbi za redno telesno aktivnost.
  • 8. Postavi si realne delovne cilje, ni se potrebno na dolgi rok izčrpavati.
  • 9. Sproščanje, topla kad, branje ali meditacija koristijo umirjanju stresa.
  • 10. Nadzoruj dvome in negativne misli.
  • V trenutku akutnega stresa na delu pa si privoščimo kratek aktivni odmor ali si preprosto pomagamo z dihalnimi vajami in predihamo stres, še preden preveč čustveno odreagiramo.

     

    Nekaj besed bi namenila še aplikaciji 24alife. Pri tem projektu tudi vi sodelujete kot psihologinja. Aplikacija je delo slovenskega podjetja. Nam poveste kaj več, za kaj gre?

    Res je, 24alife je plod slovenskega razvoja in znanja, oplemenitena je z znanjem svetovnih partnerjev, pri čemer smo seveda najbolj ponosni na skupno sodelovanje in razvijanje različnih programov z eno najbolj priznanih zdravstvenih inštitucij na svetu, kliniko Mayo Clinic iz ZDA. Sama sodelujem kot psihologinja in imam to čast, da sem tudi z vodjem vpeta v celoten projekt in vpeljavo rešitev v različna podjetja po svetu, vse od Slovenije, ZDA, Kitajske, Indije, Dubaja …

    Najpogosteje nas povezujejo z mobilno aplikacijo, kar je sicer pravilno, a gre v resnici za veliko večjo zgodbo kot zgolj aplikacijo. Gre za celotno platformo, s katero želimo voditi posameznike in podjetja do bolj zdravega in srečnega življenja s pomočjo pametne tehnologije. Razvili smo različne programe, ki posameznika vodijo do končnega cilja biti bolj zdrav. Tako govorimo o programih za razvijanje psihične odpornosti, ozaveščanje o zdravju, obvladovanje primerne telesne teže, temelječ na knjigi Mayo Clinic Diet, športnih treningov, protistresnih programov, postavljanje ciljev in drugih. Vsak program na svoj način vodi uporabnika do cilja na preverjen in motivirajoč način. Informacije in naloge tako prinesemo le nekaj klikov stran in s tem poskušamo ljudem dati navodila, kaj naj naredijo in zakaj. Kot da bi imeli svojega osebnega vodiča do zdravja in sreče ves čas v žepu.

    Celoten razvoj aplikacije poteka v Sloveniji v okviru podjetja Mikropis Holding, tudi vsebinsko se aplikacijo postavlja v sodelovanju lastnih strokovnjakov – psihologov, nutricistov, kineziologov in zdravnikov v sodelovanju s strokovnjaki klinike Mayo Clinic. Vsi programi so tudi validirani na različnih študijah in objavljeni v različnih znanstvenih publikacijah. Lokalne ekipe in partnerji po svetu poskrbijo, da se programe in rešitve na primeren način uvede v podjetja.

    Je namenjena le podjetjem ali tudi posameznikom?

    Glavni naš namen je z rešitvijo, katere del je tudi aplikacija, priti v podjetja in jim pomagati pri oblikovanju strategije in načrta promocije zdravja pri delu ali pri izvajanju samostojnih ukrepov, ki rešujejo točno določen problem v podjetju. Podjetja lahko vzroke težav poznajo že sama, lahko pa skupaj izvedemo analizo počutja, kako zdravo je podjetje, kakšna je raven zadovoljstva in podobno, ter ponudimo ustrezne ukrepe, bodisi programe na aplikaciji in spletnem portalu ali pa v obliki delavnic v podjetju.

    Vedno poskušamo razumeti potrebe stranke in jim ponuditi kar se da najbolj optimalno rešitev za njih skupaj z zalednim sistemom, s katerim nato vodimo in spremljamo učinke programov, ukrepov ali celotnega načrta promocije zdravja. Promocija zdravja je živahen proces, ki ga je treba stalno spremljati in prilagajati, spremljati motivacijo zaposlenih, jo z različnimi vzvodi spodbujati, da pridemo do končnih želelnih učinkov – izboljšanja zdravja in dobrega počutja zaposlenih, znižati bolniške odsotnosti in prezentizem ter dvigniti pripadnost in angažiranost zaposlenih.

    Vsak posameznik pa si ima možnost aplikacijo naložiti na svoj pametni telefon in jo samostojno uporabljati.


    Podobni članki

     

    Nalaganje vsebine
    © 2017 Telekom Slovenije
    22. oktober 2019
    4885
    22. oktober 2019
    Stres, si moj sovražnik ali si lahko podava roki?