Malokdo od nas si zna danes predstavljati življenje brez interneta. Uporabljamo ga za iskanje raznovrstnih informacij, učenje novih stvari, delo, komunikacijo in še vrsto drugih stvari. Resnično je postal nepogrešljiv del našega vsakdana. Treba pa se je zavedati, da tako kot na internetu nastajajo uporabne vsebine, tako rastejo tudi različne grožnje. Morda celo s še večjo frekvenco.
Podatki Statističnega urada kažejo, da internet danes uporablja že 87 % odraslih Slovencev, med mlajšimi pa je stopnja še višja. Največji delež uporabe gre pripisati družbenim omrežjem, ki so danes osrednja platforma za izmenjavo sporočil in komunikacijo, iskanje informacij in ogled vsebin na zahtevo. Koliko nam danes pomeni internet, pa je morda celo najbolj v preteklem letu pokazala pandemija covida-19, ko smo morali biti izolirani v svojih domovih. Ti so v tem času prevzeli vlogo pisarne in šole, kar brez interneta in spodobnih spletnih orodij ne bi bilo mogoče, delo in izobraževanje pa sta tako lahko vsaj do določene mere potekala nemoteno.
Temna stran interneta
Obstajajo pa tudi temne ulice interneta, v katerih se lahko vse prehitro znajdemo, če nismo dovolj poučeni o varni uporabi in grožnjah, ki se skrivajo v digitalnem svetu. Čeprav marsikdo ob omembi spletnih nepridipravov zamahne z roko, češ, kaj hudega pa mi lahko nekdo prek računalnika stori, je grožnja še kako resnična in lahko nosi hude posledice. Četudi se zdi nekoliko abstraktna v primerjavi s »pravimi zločinci«.
Treba se je zavedati, da danes na naših napravah – bodisi so to računalniki, telefoni ali tablice – hranimo ogromno podatkov, ki bi utegnili zanimati spletne nepridiprave. Najbolj očitni so osebni podatki z imenom, priimkom in naslovom, potem so tu podatki plačilnih kartic in dostopni podatki do bančnih računov, zaupni službeni dokumenti ter nato še nekoliko manj občutljivi podatki, kot so družinske slike in podobno.
In z le enim napačnim klikom lahko izgubimo vse našteto. Denar na bančnem računu, prve korake našega malčka in ne nazadnje celo službo, če se prek nas nekdo dokoplje do podatkov, ki bi morali ostati za štirimi stenami. Tem nevarnostim je izpostavljen prav vsak, ki se s svojo napravo povezuje na internet, celo najmlajši družinski člani, če imajo pri brskanju po spletu preveč proste roke.
Število spletnih goljufij tudi v Sloveniji iz leta v leto raste
Samo v lanskem letu sta nacionalni odzivni center Sicert in organ državne uprave Sigovcert v Sloveniji obravnavala 3326 kibernetskih incidentov. Če te številke primerjamo s preteklimi leti, ugotovimo, da se je v 12 letih samo na Sicertu število obravnavanih dogodkov povečalo s 325 leta 2008 na 2700 leta 2019. To pa je vrh ledene gore, saj se mnogi incidenti sploh ne prijavijo. Kot ugotavljajo na Sicertu, je bilo največ primerov družbenega inženiringa, spletnih goljufij in tehničnih napadov.
Pri tem pa opozarjajo, da gre v veliki meri za zlorabe, ki so se zgodile zaradi neprevidnosti uporabnikov samih. Spletni goljufi namreč dostikrat le nastavijo pasti – uporabniki pa potem padejo vanje, ko želijo zagrabiti »bombonček«.
Vabe, ki jih nastavljajo goljufi, so sicer zelo preproste in neposredne, a hitro pritegnejo pogled – nizke cene in velike obljube, od super zaslužkov, neverjetno poceni izdelkov in ugodnih kreditov do milijonskih nagrad in brezplačnih vinjet v zameno za všeček.
Omeniti velja, da žrtve goljufov še zdaleč niso le posamezniki. Največji »dobiček« namreč nepridipravi vidijo v podjetjih, kjer priložnost najpogosteje iščejo predvsem v manjših in srednje velikih podjetjih, ki informacijski varnosti ne posvečajo toliko pozornosti. Ne glede na velikost podjetja pa lahko en napačen klik zaposlenega podjetju povzroči ogromno poslovno škodo, v najhujših primerih celo stečaj.
Največje grožnje na internetu
Zlonamerna programska oprema: računalniški virusi, črvi in trojanski konji, katerih namen je uničenje ali kraja podatkov.Ribarjenje oziroma phishing: spletna prevara, pri kateri želi goljuf pridobiti občutljive podatke uporabnika, najpogosteje prek lažne povezave v elektronskih sporočilih.Napad porazdeljene zavrnitve storitve oziroma DDoS: hekerski napad z množičnim dostopanjem do strežnika z namenom njegove preobremenitve, posledica pa je nedostopnost spletnih strani, ki na njem gostujejo.Izsiljevalski virusi: virusi, s katerimi goljufi šifrirajo podatke na napravi ali na mreži in v zameno za »ključ« zahtevajo plačilo odkupnine.Nezaželena pošta: nezaželena elektronska sporočila, ki so predvsem nadloga, lahko pa vsebujejo tudi goljufive povezave ali viruse.Podatkovni vdor: poskus kraje podatkov s hekerskim vdorom, običajno pri organizacijah oziroma podjetjih, bodisi z namenom kraje občutljivih informacij ali industrijskega vohunjenja. Omrežje robotskih računalnikov oziroma botnet: računalnik se brez vednosti uporabnika uporablja za pošiljanje neželene elektronske pošte, virusov ali osebnih podatkov.
Na udaru tudi otroci
Spletnim nevarnostim še zdaleč niso podvrženi le odrasli uporabniki interneta. Z razmahom tehnologije in uporabo različnih elektronskih naprav so jim vse bolj izpostavljeni tudi otroci. Otroci sami le stežka ocenijo potencialno nevarne povezave, spletne strani in aplikacije, saj običajno niso dovolj poučeni o njih. Zato dostikrat na svojih napravah kliknejo vse, kar jim skoči na zaslon in se jim zdi zanimivo. Tako se lahko kaj hitro znajdejo v eni od pasti spletnih nepridipravov oziroma naletijo na strani z vsebino, ki nikakor ni primerna za njihove oči in jim lahko pusti trajne posledice.
Raziskava Ofcoma je pokazala, da starši v primerjavi z letom 2016 izražajo večjo zaskrbljenost glede otrokove uporabe interneta. 40 % staršev sicer že uporablja omrežne nastavitve, ki filtrirajo vsebine, 30 % pa jih uporablja programe ali aplikacije, ki ščitijo otrokovo napravo pred neželenimi vsebinami.
Na ta način otrokom preprečijo dostop do neprimernih vsebin, kot so na primer pornografija, nasilne, sovražne in druge spletne strani s škodljivo vsebino. Filtri imajo ponavadi vzpostavljen seznam ključnih besed in spletnih naslovov, ki jih blokirajo, naprednejši pa lahko onemogočajo tudi dostop do klepetalnic, pogovornih aplikacij in podobno.
Rešitev na ključ – Telekomov Varen splet
Ker se v Telekomu Slovenije zavedajo pomembnosti varnega spletnega okolja in skokovitega naraščanja spletnih groženj, so svojim uporabnikom prišli naproti s strokovnim znanjem. Vsakodnevno seznanjanje z novimi grožnjami, iskanje ustreznih programov in aplikacij, urejanje nastavitev – to je lahko hitro že celodnevna služba in to prav nič enostavna.
Ker se v Telekomu zavedajo pomembnosti varnega spletnega okolja in skokovitega naraščanja spletnih groženj, so zato svojim uporabnikom prišli naproti s strokovnim znanjem. Uvedli so napredno rešitev Varen splet, ki tako podjetjem kot zasebnim uporabnikom zagotavlja celovito zaščito internetnega prometa tako v mobilnem kot tudi v fiksnem omrežju, pa tudi pri gostovanju v tujih mobilnih omrežjih.
Varen splet prepozna zlonamerne spletne strani ter uporabnike varuje pred spletnimi prevarami in prenosom škodljivih programov na računalnike in telefone. Rešitev namreč onemogoči dostop do škodljive spletne strani, tako da je uporabnik varen tudi pred poskusi kraje ali zlorabe osebnih podatkov, kot so gesla, podatki plačilnih kartic in osebni podatki. Telekom Slovenije dnevno blokira tudi več kot 1000 dostopov do tovrstnih spletnih vsebin, s storitvijo Varen splet pa uporabnike trenutno varuje pred več kot 8 milijoni nevarnih spletnih mest.
Poleg navedenih varnostnih mehanizmov, ki zagotavljajo varen spletni dostop, Varen splet staršem omogoča tudi starševski nadzor, kar pomeni, da lahko starši otroku preprečijo dostop do spletnih strani, ki zanj niso primerne. Za lažjo uporabo so spletne strani kategorizirane, tako da uporabnik poljubno izbere kategorijo, ki jo želi filtrirati oziroma blokirati.
Kako vas Varen splet zaščiti?
aktivno preprečuje dostope do nevarnih spletnih strani;prepozna škodljive lažne spletne trgovine in lažne internetne banke;preprečuje, da bi nepridipravi ugrabili vaš računalnik, telefon ali tablični računalnik;omejuje dostop do izbranih strani z neprimerno vsebino – nepogrešljivo za varovanje mlajših spletnih uporabnikov (vsebina za odrasle, nasilje, zabavne vsebine …);blokira zlonamerne domene in spletne strani.
Kako Varen splet deluje?
Vzemimo za primer običajen dan v tednu, ko otrok pride iz šole domov pred vami. Najprej naredi domačo nalogo, nato pa v roke vzame telefon oziroma se usede za računalnik in odpre spletni brskalnik. Treba je vedeti, da so današnji otroci že zelo tehnološko vešči in v veliko primerih sodobne platforme poznajo še bolje od svojih staršev. Z Googlom oziroma drugim iskalnikom začne iskati stvari, ki ga zanimajo, ker še nima povsem dobre presoje in znanja o tem, kakšne nevarnosti se skrivajo na spletu, klika eno povezavo za drugo in en »pop-up« za drugim. Sledita naslednja dva scenarija:
Scenarij A – doma nimate aktivirane rešitve Varen splet: Spiralno klikanje nepreverjenih povezav ga slej kot prej pripelje do vsebin, ki nikakor niso primerne zanj, ali do strani, ki njegovo napravo oziroma v najslabšem primeru vse naprave v domačem omrežju okuži z virusom. Z nenadzorovanim klikanjem bo otrok tudi veliko prej zašel na strani, kjer se bo ujel v mrežo spletnih izsiljevalcev, kar lahko pri otroku pusti zelo hude posledice.
Scenarij B – doma imate aktivirano rešitev Varen splet: Ne glede na to, kaj bo otrok iskal na spletu, lahko z nastavitvami v Mojem Telekomu onemogočite dostop do strani z vsebino za odrasle in nasilno vsebino. Prav tako lahko določite specifične strani, do katerih ne more dostopati, medtem ko je protivirusna zaščita že samodejno vklopljena. Tako boste otroka obvarovali pred neželenimi vsebinami in mu prihranili marsikatero potencialno travmatično izkušnjo. Še posebej, če ga boste ob tem tudi poučili o odgovorni rabi spleta.
Kako aktivirati Varen splet?
Zelo verjetno bi se raje znašli v drugem, bolj brezskrbnem scenariju. Novo storitev Telekoma Slovenije lahko vključite na zelo preprost način – v Moj Telekom ali z SMS-sporočilom (pošljite VAREN SPLET na 1918). Storitev je prva dva meseca brezplačna, nato pa mesečna naročnina znaša 0,99 evra (za naročnike mobilnih govornih storitev) oziroma 1,49 evra (za naročnike fiksnih storitev in storitev mobilnega interneta).
