Gasilec Miha Pintar: »Spet se je izkazalo, kako srčen, složen in povezan je slovenski narod« (intervju)

23-letni Miha Pintar prihaja iz okolice Kranja, natančneje iz Strahinja. V gasilstvu je že 18 let in je član prostovoljnega gasilskega društva Duplje. Končuje tudi študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Poleg študija že nekaj let vodi lastno podjetje, kjer se ukvarjajo s spletno prodajo, storitvami s področja strojništva, marketinga ... »Sem adrenalinsko naravnan, zato šport in adrenalinska doživetja predstavljajo velik del mojega vsakdana. Z gasilskimi tekmovanji združujem strast do gasilstva in športa,« pove. Ja, tudi tekmovalec je na najzahtevnejših gasilsko-športnih tekmovanjih in to zelo uspešen!

Po žilah mu teče adrenalin, njegova duša in telo pa hočeta šport v kakršnikoli obliki. Tako vsak dan izvede vsaj en trening, ponavadi je to trening v fitnesu ‒ vadba CrossFit ‒ ali plavanje v olimpijskem bazenu. Občasno tudi kolesari z gorskim kolesom, predvsem pa obožujem adrenalinske spuste po kolesarskih parkih. »Navdušuje me vse, kar je povezano z adrenalinom in kar ima pozitiven doprinos družbi. Moj življenjski moto je, da se dobro z dobrim vrača in da rezultatov ne dosežeš z govorjenjem, temveč s trdim delom,« pristavi navdušeno. Ciljev za prihodnost ima veliko. Ne želi preveč razkriti, pove pa, da so vsi povezani z gasilstvom in trenutnim podjetjem, ki ga vodi.

Vsakdo ima svoj razlog, da postane gasilec. Kaj je bilo za vas odločilno in kdaj je to bilo?

V gasilske vode sem vstopil kakor večina gasilcev: ker so pri gasilcih sorodniki. V mojem primeru me je v gasilske vode vključil brat. Sprva mi je gasilstvo predstavljalo zgolj neki hobi in družabne ure. Z opravljanjem tečajev, z odkrivanjem novih področij v gasilstvu, kasneje tudi z udeležbo na intervencijah pa sem ugotovil, da v tem »poklicu« uživam. Gasilstvo namreč združuje adrenalin, pomoč sočloveku, veliko dobre družbe itd. Neke filmske prelomne točke nikoli ni bilo, se je pa iz dneva v dan želja po še več znanja, še več pomoči sočloveku stopnjevala do te mere, da si trenutno vsakodnevnega življenja brez gasilstva ne predstavljam več.

Kaj vas žene, da vztrajate?

Žene me celota gasilstva. Moj karakter je takšen, da obožujem izzive. Vsaka intervencija, vsak tečaj, vsako tekmovanje zame predstavlja nov izziv. Kar pa še bolj zaneti iskro, pa je hvaležnost ponesrečencev in njihovih domačih po končani intervenciji. Ko ti dajo roko, izrečejo »hvala«, jim pogledaš v oči in vidiš tisto pristnost, iskrenost in hvaležnost, ki jo v današnjem svetu manjka. To je posebna, unikatna nagrada, ki se je ne da kupiti, ki je ne moreš osvojiti s prevaro in ne stoji v vitrini trofej, ampak jo vedno nosiš s sabo, v srcu.

Imate morda vzornika?

Imam, celo več. Zame vzornik ni specifična oseba, po kateri bi se ravnal. Zame je vzornik vsak, ki je nesebičen, ki živi življenje po svojih pravilih, ki spoštuje svoje vrednote in vrednote drugih in se je za svoj uspeh pripravljen odpovedati stvarem, ki mu veliko pomenijo. Nihče ni popoln, tudi vzornik ne. Zato želim od vsakega človeka, ne glede na njegov status, prevzeti pozitivno lastnost in jo priključiti k preostalim.

Povejte nam kaj o svojih dosežkih s tekmovanj.

Sprva smo že kot pionirji in mladinci tekmovali v gasilskih disciplinah na lokalnem in regijskem nivoju. Kot pripravniki (pripravnik je gasilec med 16. in 18. letom starosti) pa smo z zagreto ekipo gasilskih kolegov in mentorjev postavili lestvico v našem društvu nekoliko višje. Ob vsakodnevnih treningih smo bili na gasilskih kvizih in orientacijah mladine v sami špici na državnem nivoju.

Po 18. letu, ko se tekmovanj mladine nisem mogel več udeleževati, pa sem začel s pripravami na eno najtežjih gasilsko-športnih tekmovanj Firefighter Combat Challenge, ki se ga drži vzdevek »the toughest two minutes in sports« (prevedeno v slovenščino: najtežji dve minuti v športu). Sprva sem tekmoval na tekmovanjih po celotni Evropi. Z izkušeno ekipo smo redno zasedali mesta na stopničkah tako na evropskih prvenstvih kot tudi na drugih tekmovanjih po Evropi. Leta 2019 smo na domačem Bledu postali tudi evropski podprvaki.

Ko pa sem na tekmovanjih dosegel dolgo želen čas, pod 100 sekund, pa sem se odločil, da se priključim ekipi in se skupaj odpravimo na svetovno prvenstvo v ZDA. Ob veliki konkurenci z vsega sveta sem se na svetovnem prvenstvu 2019 s časom 1 min 38 sekund kot 13. Slovenec uvrstil v elitno skupino gasilcev vsega sveta, imenovano Lion's den. Na istem svetovnem prvenstvu pa je vratove naše ekipe krasila bronasta kolajna v kategoriji štafet.

Gasilce ponavadi vidimo, ko vadijo, ali na terenu, ko gre zares. Koliko priprav in učenja je potrebno, da lahko rečeš, da si gasilec in ti dovolijo v boj z rdečim petelinom?

Gasilci se ukvarjamo s širokim področjem reševanja. Zato je za čim manj napak, ko gre zares, potrebno veliko vaje in izobraževanja. Sam postopek pridobivanja funkcije operativnega gasilca se začne s 16 leti, ko lahko gasilec opravi tečaj za gasilca pripravnika. S tem činom se lahko udeležuje intervencij in si tako začne nabirati izkušnje. Z 18 leti pa s precej obsežnim tečajem (okoli 150 ur) gasilec pridobi čin gasilca in funkcijo operativnega gasilca, tako rečeno dobi dovolilnico za boj z rdečim petelinom.

Ker pa je vsaka intervencija unikatna in se srečujemo s širokim spektrom področij reševanja, pa se gasilci udeležujemo različnih tečajev, ki nam dajo ustrezno znanje za specifično področje in delo z namenskimi napravami. Na primer ena bolj prepoznavnih naprav je izolirni dihalni aparat (v nadaljevanju IDA), ki ga gasilci nosimo, ko smo v neposredni bližini ognja oz. ko obstaja nevarnost zastrupitve s plini. Za uporabo IDA gasilci opravimo usposabljanje za delo z IDA, nato pa sledijo še bolj specifični tečaji, kot na primer usposabljanje za gašenje notranjih požarov, delo z nevarnimi snovmi itd. Z rednimi vajami in udeležbami na usposabljanjih gasilci skrbimo, da ne prihaja do napak in da se občani upravičeno, brez zadržkov, obrnejo na nas, ko pride do neželenih situacij.

Kako pa se soočate s čustvi (strah, šok, travma ob morebitni smrti ...)?

Ne poznam osebe, ki ob določenih neprijetnih situacijah ne bi doživela šoka ali strahu. Ljudje smo čustvena bitja in ne predstavljam si sveta brez čustev. Zato je prisotnost čustev ob takšnih situacijah povsem človeška. Obvladovanje teh pa se razlikuje od človeka do človeka. Gasilci se vedno poskušamo zavedati, da ni naša krivda, da je prišlo do neljube situacije, in da smo mi tisti, ki to situacijo poskušamo rešiti. Prvo srečanje z določenim neprijetnih dogodkom skoraj vedno povzroči največji šok. Z izkušnjami se intenzivnost tega zmanjša. Vedno pa je najboljša terapija zaupanje svojih občutkov domačim, kolegom, ne nazadnje lahko tudi psihologu.

Pred kratkim je požar neizmernih razsežnosti na Krasu spet združil Slovence v srcu in dejanjih. Kako ste gasilci doživljali vse skupaj, tako sam požar takšnih razsežnosti kot tudi odzive ljudi?

Ko vidiš na kupu več kot 1000 gasilcev, ki govorijo isti jezik, prihajajo iz prav vsakega kotička države, delajo složno in prostovoljno za isti cilj, ti srce kar zaigra. Spet se je izkazalo, kako srčen, složen in povezan je slovenski narod.

Kaj se je vas najbolj dotaknilo?

Vsi gasilci delo opravljamo s srcem, večinoma tudi prostovoljno. Na koncu pa se te vedno dotaknejo trenutki, ko se pelješ mimo domačinov, ki se zahvaljujejo, obešajo zahvalne transparente, mahajo ... Takrat smo vsi složni, kot v nekakšni sinergiji, ki ti da še več energije in še več motivacije.

Se počutite majhnega, ko v neposredni bližini doživljate moč narave?

Ja in ne. Ko sem na terenu, nikoli ne pomislim, kaj slabega bi se lahko zgodilo, ampak si vedno v glavi začrtam situacijo in poskusim že v glavi rešiti problem oz. poiskati najbolj ugodno rešitev. Kljub adrenalinu se poskusim sprostiti, saj tako delam najmanj napak in se najbolj racionalno odločam. Največ napak se vedno naredi, ko greš »z glavo skozi zid« ali ko otrpneš (občutek, majhnosti, strahu, …). Ko pa se vse skupaj umiri, pa pogledam nazaj in si kdaj tudi sam pri sebi rečem, kako majhni smo in kako kratek trenutek je potreben, da pride do katastrofe.

Na koliko intervencijah ste bili pred Krasom? Je ta izkušnja sploh primerljiva s čimerkoli ali je bil morda še kak dogodek, kjer ste pomagali in je bil za vas izjemno težak?

Intervencij ne štejem, bi moral pogledati v VULKAN (informacijski sistem gasilcev). Vsaka intervencija in izkušnja je unikatna. Tako da težko rečem, da je to najhujša stvar, ki sem jo doživel. Je pa zagotovo intervencija z največjim obsegom, ki sem jo kadarkoli videl.

Dogodek, ki se mi je zelo vtisnil v spomin, pa se je zgodil letos, prav tako na izjemno razsežnem in zahtevnem požaru v naravi na Potoški gori nad Preddvorom. Bilo je sredi noči, ko smo posredovali na izjemno strmem, skalnatem in pogozdenem terenu. Naenkrat je zaradi vetra prišlo do preskoka in gorelo je bolj ali manj vsako drevo okoli nas. Ker so bila drevesa že precej pogorela, so začela padati in z njimi so se kotalile tudi skale. Ko se ob padcu drevesa od iskrenja naredi kar dan in ko sredi noči mimo tebe dobesedno letijo večdesetkilogramske skale, ki jih zaradi teme lahko samo slišiš, takrat te pa v prsih kar stisne.

Ste tudi vplivnež in vaš glas lahko seže daleč. Podajte nam nekaj nasvetov, kako se obnašati v naravi ali ko pride do požara, da boste imeli gasilci bolj mirne dni.

Največ, kar lahko vsak posameznik naredi, je, da se drži opozoril, ki jih predpišejo pristojni organi. Večkrat vidimo, da kljub razglašeni veliki požarni ogroženosti naravnega okolja obstajajo posamezniki, ki kurijo na prostem, pečejo na odprtem ognju itd. Morda je na prvi pogled videti, da ogenj ne more »pobegniti«, ampak prav na Krasu se je odlično videlo, kako lahko brez hudega napora majhna iskra zaneti požar. V sušnih obdobjih pa je njegovo širjenje povsem neovirano.

Ob nedavni tragediji, obsežnem požaru na Krasu, je bil tudi Telekom Slovenije ves čas s srcem in v mislih s požrtvovalnimi gasilci in preostalimi prostovoljci, ki so z neizmernim trudom požar ukrotili in rešili prebivalce ter njihovo imetje pred uničujočo silo. Zato bo družba Gasilski zvezi Slovenije donirala 20.000 evrov, vsem gasilcem, tako prostovoljnim kot poklicnim, pa za kar eno leto podarja dve ugodnosti:

Gasilke in gasilci lahko eno ali obe ugodnosti od 1. 8. do 31. 8. 2022 uveljavite na prodajnih mestih Telekoma Slovenije ali s klicem na 080 8000.