Intervju Lovecraftova država: Ni težko stopiti v grozljivko, saj si v njej vsak dan

Igor Harb in Tamara Harb 3. september 2020 Čas branja članka: 5 min
/PublishingImages/Lovecraft_Country_intervju-Iharb-sept20-hero.jpg

Serija Lovecraftova država temelji na istoimenskem romanu Matta Ruffa, v središču pa so temnopolti junaki v petdesetih v ZDA.

Že v prvem delu smo dodobra spoznali, v kakšnem svetu živijo, ko se glavni junak Atticus, njegov stric George in prijateljica Letitia dopravijo na pot po ZDA, da bi našli Atticusovega pogrešanega očeta Montrosa, saj temnopolti v nekatera mesta nimajo pravice stopiti po sončnem zahodu. Kmalu pa spoznamo tudi prave pošasti, ki temeljijo na idejah pisatelja H. P. Lovecrafta, botra žanra grozljivk, ki pa je bil tudi odkrit rasist. In prav na presečišču njegove dediščine grozljivk in rasizma se nahaja navdih za knjigo. Avtor Matt Ruff je sicer črpal iz zapuščine groze, a je dal prostor temnopoltim junakom, ki so v tem žanru praviloma zapostavljeni. Hkrati je tudi predstavil realističen vpogled v zgodovino rasizma v ZDA in to kljub temu, da junake lovi kult, jih poskušajo pojesti pošasti in jih strašijo duhovi.

HBO je k sodelovanju pri ustvarjanju serije povabil Misho Green in Jordana Peela. Green je pred tem ustvarjala serijo Podzemna železnica, ki se osredotoča na čas, ko so s pomočjo izredne organizacije številnih, ki so skrbeli za skrite poti in varne točke, mnogi zasužnjeni ljudje prebežali na varna območja in na svobodo. Jordan Peele je dolga leta slovel kot komik, nato pa je zaslovel z grozljivko Zbeži! , v kateri se ravno tako loti rasizma v ZDA, lani pa je še navdušil s filmom Mi. Glede na tematiko serije sta bila pravzprav kar samoumevna izbira. Ustvarjalka serije, scenaristka in producentka Misha Green je v nadaljevanju povedala nekaj več o snemanju, o svojem delu in sami seriji.

Lovecraftova država je na sporedu na HBO vsak ponedeljek zvečer, v videoteki HBO GO pa je na voljo od 3:00 zjutraj.

Kaj vas je pritegnilo k priredbi knjige Lovecraftova država za TV?

Preprosto mislim, da je knjiga odlična. Matt Ruff je dal prostor temnopoltim ljudem v ZF žanru, kjer jih ponavadi ni veliko.

Kako se serija Lovecraftova država razlikuje od vašega prejšnjega projekta, serije Podzemna železnica?

Gre za veliko večji projekt. Podzemna železnica je bila moja prva serija, ki sem jo ustvarila skupaj z Joem Pokaskijem in veliko stvari, s katerimi smo se ukvarjali takrat, sem z veseljem prenesla na Lovecraftovo državo. Vsekakor gre za bolj epski razmah. Želela sem usvariti zgodbo, ki je deloma ZF, deloma dogodivščina in deloma zgodba o hiši, v kateri straši. Tako je obseg veliko večji kot pri projektih, pri katerih sem sodelovala v preteklosti.

Z igralko Jurnee Smollett ste sodelovali že pri seriji Podzemna železnica. Kako je bilo ponovno snidenje?

Krasno. Zgradili sva zaupanje in v okviru tega se spodbujava, da sva boljši. Med snemanjem Podzemne železnice sva ugotovili, kako najbolje sodelovati, zdaj pa je bilo krasno začeti delo na Lovecraftovi državi z že vzpostavljenim odnosom.

Serija se osredotoča na segregirano Ameriko v 1950ih, ampak pogosto daje občutek aktualnosti. Ali je bila to namerna odločitev?

Mislim, da se zgodovina ponavlja, na nek način pravzaprav nikoli ne izgine. In prav v tem uživam, ko grem nazaj po vpogled v zgodovino, prepoznam vzorec, ter se izjasni, kaj se je zgodilo in kako smo prišli do situacije, v kateri smo danes. To je bila ena od stvari, o katerih smo se pogovarjali s scenaristi. Menim, da tudi, kadar delam nekaj zgodovinskega, kot je bila Podzemna železnica, moram imeti občutek, da ima to nek pomen tudi danes. Tudi pri Lovecraftovi državi je bila ideja, da vzamemo vzporednice s preteklostjo in jih pripeljemo v sedajnost. Kaj se lahko iz tega naučimo? Kaj lahko spremenimo? Kaj se ni spremenilo? Kaj se mora spremeniti? Vse je povezano. V žanru znanstvene fantastike lahko raziščemo idejo, da čas ni resničen, zato lahko potujemo skozi čas in dostopamo do vzporednih vesolij; to je pri ustvarjanju zgodb resnično navdušujoče.

Kaj menite, da bodo gledalci odnesli od serije?

Nikoli ne želim reči gledalcem, kaj bodo odnesli, ker jih s tem nekoliko omejiš. Želim, da dobijo vzgib. Želim, da med gledanjem nekaj občutijo. In če ta občutek v njih nekaj sproži, še bolje. Vsi ustvarjalci si želimo, da gledalci ponovno razmislijo o stvareh in se želijo poučiti o nečem novem. In če bodo to odnesli od Lovecraftove države, bo fantastično.

V seriji vidimo ljubezen in veliko trenutkov veselja med temnopoltimi. Zakaj se vam je zdelo pomembno, da to pokažete?

V seriji se ukvarjamo s številnimi temami, a to je le košček življenja temnopolte skupnosti. Pomembno nam je bilo, da pokažemo, kako je bila južna stran Čikaga varno zatočišče. To je bil prostor, kjer je temnopolta skupnost zacvetela. In mislim, da je zame pomembo, da vidim Hippolyto kot starejšo žensko, ki je ljubljena. Pomembno je, da vidite, da je tudi Ruby ljubljena. Mislim, da tega ne vidimo dovolj – celotni spekter življenja temnopoltih. Razumem ljudi, ki rečejo, da imajo dovolj gledanja stvari o trpljenju temnopoltih. In jaz pravim, da če bi (na TV/v filmu) imeli priložnost videti več celotnega spektra izkušnje temnopoltih, ne bi tako hrepeneli po pozitivnih dogodkih temnopoltih. Umetnost lahko vključuje oboje.

V seriji je veliko pošasti, kot sta rasizem in odnos policije – simbol česa pa so dejanske pošasti?

Točno tako. Ko sem prvič prebrala knjigo, se mi je to zdelo najbolj zanimivo vprašanje. Zdi se, kot da nam odleže, ko se prikažejo pošasti. Toliko napetosti je zaradi človeških pošasti v zgodbi, da se ob prihodu dejanske pošasti počutiš, kot da si lahko vzameš odmor. Ta občutek sem želela obdržati tudi v pilotu. To je isti občutek, ki ga imaš, če si temnopolt v ZDA: ni težko stopiti v grozljivko, saj si v njej vsak dan.


Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
3. september 2020
5335
14. september 2020
Intervju Lovecraftova država: Ni težko stopiti v grozljivko, saj si v njej vsak dan