Intervju ob rožnatem oktobru: »Rak mi je marsikaj vzel, vendar mi je mnogo več dal. Zdaj veliko bolje živim.«

Renata Anžič Trtnik 4. oktober 2021 Čas branja članka: 8 min
/PublishingImages/roza-oktober-anzic-okt21-hero.jpg

Nea Čepelnik je stara 31 let. Prihaja iz Prevalj. Njen najljubši »poklic« je biti mamica trem otrokom, starih sedem, pet in tri leta. Hiter izračun pove, da je prvič rodila pri 24 letih. Ima moža, o katerem govori z največjim ponosom in ljubeznijo. Sicer pa je magistra kriminologije. Pot jo je zanesla v druge vode, namreč ukvarja se z lepotnimi storitvami, kot so mejkap, podaljšanje trepalnic ... Do tu bi lahko rekli, da je opis dokaj klasičen.

Vendar od tu dalje ni. Od 19. februarja 2020 do 13. marca je prevozila 6.250 kilometrov. Vsak dan se je čisto sama peljala na obsevanja in nazaj domov. Uro in pol v eno smer. Pretrese vse do kosti. Ne podatek o kilometrih, temveč razlog, zakaj jih je toliko nanizala. Tudi njej življenje na prvi pogled ni prizaneslo, nasprotno, prineslo ji je raka dojk. Srečanje z njo mi še danes odmeva v duši. Prvi misel, ko sem jo srečala, je bila: Ali bog prireja lepotna tekmovanja angelov? Nežna, lepa, skoraj eterična. Vendar nikakor ne krhka. Pred mano je stala prispodoba notranje moči in odločnosti. Živi hitro, njen um je bliskovit, oster kot rezilo, po izkušnjah in modrosti pa je nedvomno stara duša, ki nas vse lahko marsičesa nauči.

Trije otroci? Prisodila bi vam kvečjemu 25 let!

Vzamem! (smeh) A se lahko tikava?

Lahko, seveda. Izžarevaš takšno svežino ... Mladost, vedrino ... Ne morem si predstavljati, da si bila tako zelo bolna.

Fajn se počutim zdaj, zares fajn.

Kako se spomniš tistega dne, ko si izvedela, da imaš raka? Se spomniš, kateri dan je bil to, kakšno je bilo vreme ...?

Bil je petek, sončen dan ... Ampak jaz sem že prej slutila. Pri zdravnici sem bila pred tem zaradi nečesa drugega, vendar sem prosila, da mi opravi še ultrazvok dojk. Bila je zelo profesionalna, nekaj je opazila, vendar ni delala nobene panike. Prav takrat sem bila na intervjuju za službo. V tistem času sem še razmišljala, da bi opravljala delo iz svoje stroke, za kar sem študirala, čeprav sem se že nekaj let ukvarjala z lepotnimi storitvami. Nato sem prišla v drugi krog razgovora za službo. Pred tem sem imela še pregled in v rokah izvid z ultrazvoka, kjer je pisalo ... sumljiva tvorba zvezdaste oblike. V čakalnici je pred mano visel plakat, kjer je bila slika s pojasnilom, da je rak dojke zvezdaste oblike. Čisti šok! Med intervjujem kmalu zatem sploh nisem slišala, kaj so me spraševali. Naslednji dan sem morala še na punkcijo in čez nekaj dni sem prejela izvide. Tisti dan je bil ... katastrofa. Bilo mi je strašno hudo, še bolj mami, ker je njena mama, torej moja babica, umrla za rakom dojke. Mamo sem prosila, naj za vikend vzame otroke, da se sestavim, si zastavim cilje in pot ... V soboto sem šla še na Bukovniško jezero, kjer so energijske točke. Tam sem se srečala z nekim zdravilcem, ki mi je predstavil svoj pogled, nato sem iz vsega naredila čisto osebno pot. V nedeljo sem se do konca sestavila in od takrat naprej nisem več potočila niti solze.

 

Zelo razumsko si zastavila.

Zelo. To mi je pomagalo, tudi sicer sem zelo trmast človek. Pri marsikateri zadevi sem šla z glavo čez zid, bom šla pa še tu, sem si rekla. Po vsaki fazi te zdravniki informirajo, kaj lahko pričakuješ. Jaz nisem dala nič na to, ustvarila sem si svojo resnico. Niti po eni kemoterapiji mi ni bilo slabo. Lahko je reči, da bodi pozitiven, ampak to ne deluje, če v tebi ta odločitev ne dozori.

Kako pa je situacijo sprejel mož?

Zanj je bil to velik šok, saj je raka dojke imela in ga pred 14 leti premagala njegova mama.  Nekaj mesecev prej, preden sem izvedela za svojo diagnozo, je za rakom umrl njegov oče. Brezpogojno mi je stal ob strani. Tudi ko sem izgubila lase, me ni videl brez las, ampak kot celoto. Mislim, da je bilo za njega in mojo mamo najhujše.

Je dolgo trajalo vse skupaj?

Najtežji del, operacija in kemoterapija, je trajal približno pol leta, nato se je malo umirilo. Sledila so še obsevanja, nato sem eno leto prejemala biološka zdravila vsake tri tedne. Leto in dva meseca sem bila nenehno na relacija Ljubljana – dom.

Kako je bil videti tvoj dan v tem obdobju?

Meni ni bilo tako naporno, ker si nisem to dovolila. Drugi in tretji dan po kemoterapiji je bilo res težko, saj sem bila čisto brez energije, samo ležala sem na kavču. Takrat je mož prevzel vse obveznosti, vsi trije otroci so bili takrat še v vrtcu, odpeljal jih je tja in uredil še vse drugo. Potrudila sem se, da sem bila za vikend že na nogah. Ob torkih sem prejela kemoterapijo, četrtek sem cel dan preležala, v petek pa sem že čutila, kako mi energija narašča.

Verjetno ti je bila v prid mladost?

Tako sem jaz to razumela. Ko sem dobila diagnozo, sem bila stara 29 let. Mlada sem bila, ja, ampak to je bila pač moja prednost.

Česa se lahko takrat oprimeš?

Česarkoli. Mene so, na primer, gor držali otroci. Drži se tistega, kar te spodbuja na tej poti. Občutki redkokdaj varajo.

Lasje, dojke so lahko izraz ženstvenosti. Te je izguba prizadela?

Mene ni. Imela sem dolge blond lase do zadnjice. Lepe in goste. Tri mesece pred tem sem jih skrajšala, vendar so bili še vedno dolgi. Izgubila sem jih vse. Že pred tem sem si naročila lasuljo, da ne bi izstopala, ko bi kam šla. Saj je boljši občutek, vendar če bi se zdaj spet znašla v takšni situaciji, ne bi več nosila lasulje. Nisem pa dovolila, da bi me brez las videli otroci. Tik pred spanjem sem odložila kapico in takoj zjutraj, preden me je kdo videl, sem si jo nadela. Moja najstarejša hči je zelo mehkega srca. Vse sem ji pojasnila, vendar sem ji to prihranila. Manjša dva pa še nista kaj dosti dojemala. Izpadanje las sem vzela kot prehodno obdobje. Glede dojk pa je bilo tako. Tisti dan, ko sem izvedela za diagnozo, sem bila na pregledu pri kirurgu. Rekla sem mu: »Me lahko takoj peljete v operacijsko sobo in odstranite obe dojki?« Poznam se tako dobro, da sem vedela, da bom drugo dojko kar naprej preverjala, ali se v njej kaj dogaja. Psihološka moč pa ni hec, hitro si kaj prikličeš. Zelo sem morala vztrajati, moja zahteva je šla čez tri konzilije, da so mi to odobrili.

 

Če prav razumem, si zavestno žrtvovala drugo, zdravo dojko?

Ja, zato sem to naredila, da zdaj mirno živim, ne da bi se spraševala, ali imam raka tudi na drugi dojki.

Kako pa je, ko vse to končaš? Pride za tabo?

O, pride, seveda pride. V času zdravljenja se počutiš varnega, imaš se na nekaj opreti, si v varnem oblačku. Trenutno sem še na hormonski terapiji, nekaj še imam, česar se oklepam. Neke vrste varovala so to. Vsakič, ko ti nekaj »vzamejo«, se počutiš bolj ranljivega. Seveda padem tudi v luknjo, ko samo premlevam, kaj vsaka bolečina v telesu pomeni. Zelo me je, na primer, potrla smrt prijateljice, iz naših krajev je bila in njen sin je star toliko kot moj. Raka so ji diagnosticirali dva meseca pred mano, umrla pa je letos februarja. Takrat pa sem potrebovala psihološko pomoč. Ko sem videla njeno osmrtnico, sem pomislila, katero fotografijo bo mož priložil k moji osmrtnici. Ops, tole pa ni v redu, potrebuješ pogovor, sem si rekla.

Si morda razmišljala, kaj tiči v ozadju takšne bolezni?

Jeza, žalost, to, da sebe ne daješ na prvo mesto ... V procesu zdravljenja sem se naučila, da če bom jaz v redu, bom v redu tudi za otroke in moža, kot celota bomo lahko funkcionirali. Tega te nihče ne nauči, do tega prideš sam.

Kaj bi svetovala dekletom, ženskam?

Bodi kritična do sebe. Če se ti zdi, da nekaj ni v redu, vztrajaj! Ne pusti se odpraviti. Naša telesa so zelo pametna in nam povejo, ko nekaj ni v redu. Pa nikar ne obupaj. Nikoli!

Nea, česa te je bilo najbolj strah?

Tega, da bi otroci ostali brez mame.

Si v življenju kaj prevrednotila?

Uf, pa koliko! Sploh se ne sekiram več. Če bom preživela, bom, če ne, je že tako namenjeno. To mislim tako, v splošnem, v smislu če nekaj gre skozi, super, če ne gre, pa tudi prav. Prej sem bila zelo eksplozivna, zdaj pa se mi zdi škoda energije. Zdaj so v ospredju druge vrednote, zdravje je zagotovo na prvem mestu. Če imaš zdravje, imaš vse.

Kaj tako lepo dekle žene, da gre študirat kriminologijo?

Že od majhnega sem govorila, da bom policistka. Ampak nisem imela v mislih prometnega policista. Tudi kirurginja sem želela biti, pa nisem bila v šoli dovolj pridna za to.

Pa se vidiš kdaj v tem poklicu?

Zdaj ne več. Pred prvo hčerko ja, takrat sem sicer že imela posel s podaljšanjem trepalnic, ki mi je šel dobro. Nato sem zanosila in mi je to zelo olajšalo, predvsem po porodu, da sem imela salon pri roki. Nasprotno pa bi verjetno morala oditi v Ljubljano. No, do enega razgovora sem še prišla, nato pa sem zbolela. Zdaj sem se vpisala v kozmetično šolo, začnem oktobra, da bom v enem letu pridobila vsa potrebna dovoljenja in razširila dejavnost. Trenutno se bolj vidim v tem delu. Doma imam prostor, da si uredim salon, nikamor se mi ne bo treba voziti.

 

Tokrat se je Nea prepustila rokam vizažistke, čeprav je ponavadi ona tista, ki tako razvaja druge.

Je življenje dar?

Ja.

Si to razumela pred boleznijo?

Prej nisem, prej mi je bilo vse samoumevno. Zdaj mi ni več. Vsako jutro, ko odprem oči, pomislim, da je nov dan, na voljo so razne nove priložnosti, možnosti za učenje ... Vsak večer pa dan končam s hvaležnostjo, vse pustim za seboj. Rak mi je marsikaj vzel, vendar mi je mnogo več dal. Zdaj veliko bolje živim.

Kaj ti daje energijo in vliva upanje za prihodnost?

Otroci, družina. To, da je še prekmalu, da bi odšla. To me drži pokonci. Želim gledati, kako otroci odraščajo, rada bi jih pospremila na maturantski ples.

Oglejte si video, kako si samopregledovati dojke.

 

Tudi pri Telekomu Slovenije se zavedamo pomembnosti osveščenosti in preventive. Rožnati oktober nas na to vsako leto spomni že od leta 2008. Skupaj s Samsungom in z uporabniki smo tako povezani pri osvečanju o raku dojk. Telekom Slovenije in Samsung namreč tudi letos donirata 10.000 EUR za Združenje Europa Donna Slovenija. Uporabniki pa pri tem sodelujejo z nakupom rožnatega mobitela Samsung Galaxy A03s in Samsung Galaxy A52s 5G. Pa ne pozabite si na svoj pametni telefon prenesti brezplačne aplikacije Breast Test za samopregledovanje dojk! Kaj je aplikacija Breast Test? Brezplačana aplikacija je namenjena preventivnemu samopregledovanju dojk. Naložite si jo na pametni telefon in spodbujala vas bo k preventivi ter redni telesni aktivnosti. Prenesete si jo lahko s spletne trgovine Google Play ali s spletne trgovine App Store.

Modri Fon oktobra pomaga ustvarjati boljšo prihodnost

Preberite še:

  • Rožnati oktober in rak dojk (intervju): »Vsakomur je naloženo toliko, kolikor lahko nese. Čeprav nekateri tudi padejo pod tem križem. Jaz pa želim živeti, ŽIVETI z velikimi črkami! Ker mi je lepo.«
  • Diagnoza: rak. »Zakaj jaz?«
  • Pravi junaki živijo med nami – preživel raka na modih, danes pa pomaga drugim

  • Nalaganje vsebine
    © 2021 Telekom Slovenije
    4. oktober 2021
    5773
    6. oktober 2021
    Intervju ob rožnatem oktobru: »Rak mi je marsikaj vzel, vendar mi je mnogo več dal. Zdaj veliko bolje živim.«
    Android