Kaj imajo skupnega Dončičeve trojke in pohorska omleta?

Renata Anžič Trtnik 9. oktober 2020 Čas branja članka: 8 min
/PublishingImages/tisa-omleta-anzic-ok20-hero.jpg

Število tri. Drugega pa nič, razen da morda Luki omleta tekne, kar pa bi bilo treba preveriti. Recept za slavno pohorsko omleto je preprost: 3 žlice moke, 3 žlice sladkorja in 3 jajca. No, pa še nekaj sladkih dodatkov, cel recept boste našli na koncu članka.

Da bi res dobili prave informacije, smo o zgodovini puhaste sladke pregrehe pobarali kar vodjo Hotela Tisa, Roberta Jeršiča, ki je mimogrede prijazno natresel še nekaj predlogov za preživljanje časa na Pohorju.

»Okoli pohorske omlete krožita dve zgodbi o njenem nastanku. Tista zgodba, za katero smo izvedeli in se je držimo, gre takole: Leta 1952 je nastala tu, v Tisi, po pričevanju tedanje upravnice Martine Tratar, pohorska omleta. Takrat je bil to Poštarski dom, od prenove leta 2003 pa je Hotel Tisa. Omleto naj bi si zamislil takratni kuhar Franc Pogačar, ki je tu delal približno pet let, pred tem je delal v Železničarskem domu, kariero pa je nato nadaljeval na Bledu. Pohorska omleta je iz treh jajc, treh žlic sladkorja in treh žlic moke. Naredi se biskvit, ki se ga prepogne, da je videti kot lunin krajec. Doda se brusnični džem, pohorske borovnice, stepeno sladko smetano. Že tedaj je bilo na Pohorju brusnic malo, celo iz Avstrije so jih uvažali, pravzaprav brusnični džem.

Druga zgodba, ki se je pojavila v novejšem času, pa pravi, da naj bi bil oče pohorske omlete Ivan Račič, ki naj bi prav v tistem času delal v Železničarskem domu, s Francem naj bi bila celo sodelavca. Zatem naj bi delal kot profesor na gostinski šoli.

Razlika je ta, da naj bi se po tej drugi zgodbi omleto pripravilo na drugačen način, drugače naj bi se jo prepogibalo, obrnilo naj bi se jo na glavo. Kakorkoli, mi, ki se vrsto let trudimo za njeno prepoznavnost, smo to poskušali, vendar menimo, da to ni to. Odločili smo se, da bomo vztrajali pri prvi zgodbi. Dobrih pet let se že trudimo za njeno prepoznavnost, organiziramo tudi festivale. Zato se niti ne želimo toliko vrteti okoli imen, temveč raje poudarimo, da je nastala na Pohorju

Prijetni sprehodi v objemu čudovite narave

Jesenski čas je tisti, ki nas kraljevsko razvaja s slikarsko paleto barvnih odtenkov, preden odide narava v dremež. Zato le dobro izkoristimo čas za izlete. Tudi na Pohorje.

Kar nekaj je izhodišč, kam se odpraviti. Pol ure hoje od hotela je slap Skalca oziroma Framski slap, pod katerega se lahko spustimo tako, da prečimo leseno brv. Voda pada prek temne skale, ki je zelo kontrastna z zeleno okolico.

Do zgornje postaje pohorske vzpenjače je prav tako pol ure hoda. Blizu je Mariborska koča, ki je prva koča na slovenski planinski poti in tudi pol ure oddaljena od Hotela Tisa. Priporočamo krožno pot mimo slapa in Mariborske koče, ki traja uro in pol.

Na drugo stran se lahko podate mimo Doma Jelka (zgornja postaja pohorske vzpenjače), na poti srečamo in si ogledamo Trbisovo jelko, ki šteje častitljivih 160 let. Nahaja se tik pod asfaltno cesto, ki vodi proti vzpenjači. Ta priletna dama je visoka 40 metrov, v premeru pa meri 110 centimetrov.

 

Pot nadaljujete do Hotela Bellevue do cerkvice sv. Bolfenka. Njena vrata so sicer zaprta, vendar pa vseeno nekaj besed o njej. V sedanji obliki stoji od leta 1501, vendar pa je na tem mestu stala kapelica že leta 1291. Grajena je v poznogotskem slogu. Posebej zanimivo je dejstvo, da je škof Anton Martin Slomšek leta 1878 v njej naselil gozdarja in v njej uredil sobe za planince. Tako je cerkvica postala tudi prva planinska postojanka na Pohorju.

Da ne bi šli po isti poti nazaj, se usmerite proti Mariborski koči po slovenski planinski poti ali pa mimo razglednega stolpa Razglednika (trenutno je zaprt, op. p.). Takšna smer terja približno dve uri in pol lahkotne hoje.

V Hotelu Tisa goste radi napotijo od Mariborske koče proti Arehu, to je drugi del smučišča na mariborskem Pohorju. En del je Bolfenk, tam, kjer prispe gondola, drugi del pa je areški. Če je dovolj snega, sta oba dela povezana s smučarskimi progami.

Vse te poti so primerne za družine z otroki. Poti so bolj ali manj ravne, le tu in tam se rahlo vzpnejo. Gosti se na raziskovanje zelo radi podajo tudi s kolesi.

Košaro v roke in oči na peclje!

Seveda je pogovor nanesel tudi na gobe ‒ gurmanske sanje vsakega gobarja. »Naši gostje se kar radi pohvalijo z gobarskim 'ulovom'. Najbolj tipične gobe iz teh gozdov so jurčki, lisičke, dedeci (bolj znani turki, op. p.) in golobice. Avgusta smo gostili gobarsko delavnico. Udeleženci so z mentorjem nabrali blizu osemdeset vrst gob, približno polovica teh je užitnih, le da jih ne poznamo dovolj in jih ne znamo pravilno pripraviti.« V Tisi se da vedno dobiti gobovo juha z žganci, vsaj tako nam zatrdi Robert Jeršič, in pove, da zdaj jeseni pripravljajo teden gob, ko se bodo v Tisi posebej posvetili jedem iz gob.

Pohorci veljajo za klene in na svoj okoliš ponosne ljudi: »Spodbudno je, da so se hotelirji in manjši ponudniki na Pohorju povezali. Lani so organizirali kulinarično transverzalo, ki je letos še posebej zaživela. »Gostje naj kar povprašajo po kartončku, saj lahko na posameznih destinacijah za tri evre poskusijo domače tipične jedi teh krajev, na primer divjačinski golaž, pohorski pisker, ješprenj z gobami, pohorsko omleto, kmečki narezek ... To je gostom zelo zanimivo, radi preizkušajo in spoznavajo lokalne jedi, med sprehodom pa si še ogledajo znamenitosti,« pove naš sogovornik. Kulinarična transverzala živi od marca do septembra, vendar jo bodo morda, če bo lepo vreme, še podaljšali.

Pohorska omleta zamenjava z receptom v prilogi

Biskvitno testo

  • 3 jajca
  • 3 žlice ( 50 g ) sladkorja
  • 3 žlice ( 70 g ) gladke moke
  • Nadev

  • 3 žlice ( 150 g ) brusničnega džema
  • 3 žlice 100 g borovnic
  • Drugo

  • 2,5 dcl sladke smetane
  • 10 g sladkor v prahu
  • borovnice za dekoracijo
  • Priprava

    Jajca ločimo na rumenjake in beljake. Rumenjake in sladkor penasto zmešamo. V drugi posodi iz beljakov naredimo trd sneg, kateremu dodamo penasto zmešane rumenjake in vse skupaj na rahlo umešamo. Na konca zmesi dodamo še tri žlice moke, ki jih prav tako na rahlo umešamo, da dobimo rahlo biskvitno maso.

    Zmes prelijemo v okrogel model (premera 24-26 cm), ki smo ga predhodno namazali z maslom ter potresli z moko. V pečici, ki smo jo predhodno ogreli na 180 stopinj, omleto pečemo cca.13 minit. Med tem časom si pripravimo servirni pladenj. Ko je omleta pečena, jo namažemo z brusničnim džemom, nadevamo z borovnicami in jo prepognemo na polovico da dobimo prepoznavno obliko »pol meseca« Omleto nabrizgamo s stepeno sladko smetano, potresemo s sladkorjem v prahu ter okrasimo z borovnicami in listi mete.

    PS: Omleto postrezite toplo saj je to njena glavna značilnost, ki ji daje sočnost in svežino.

     

    NAMIG! Hotel Tisa sprejema turistične bone, če jih morda še niste unovčili. Poleg tega pa lahko tam vse plačate tudi s pametno denarnico Valu, ki jo imate vedno pri sebi in naloženo na mobilnik, ter je varna in enostavna oblika plačevanja.


    Podobni članki

     

    Nalaganje vsebine
    © 2017 Telekom Slovenije
    9. oktober 2020
    5398
    9. oktober 2020
    Kaj imajo skupnega Dončičeve trojke in pohorska omleta?