Kaj moramo vedeti, če nas na prostem ujame nevihta

Renata Anžič Trtnik 30. april 2020 Čas branja članka: 6 min
/PublishingImages/bliskoviti-obisk-2-anzic-hero.jpg

Zagotovo ste že kdaj v življenju doživeli, da ste se odpravili na prosto ob čudovitem sončnem vremenu, nato pa vas je ujela nevihta. Nič kaj prijeten občutek, kajne? Kadar se nevihta močno razbesni, nebo parajo strele, grmi, da se vse trese, nas verjetno večina občuti vsaj nelagodje, če že ne kar strah. Upravičeno. Obstaja nevarnost udara strele v našo bližino ali, upajmo da ne, celo v nas. Prispevek ni namenjen temu, da bi nas prestrašil, temveč naučil, kako pravilno ravnati, kadar se znajdemo sredi nevihte.

Zlata preventiva: Spremljajmo vremensko napoved in se ustrezno oblecimo

Ker je Slovenija država, ki ima v Evropi največjo gostoto strel, imamo precej možnost, da nas ujame nevihta kljub obetavnim vremenskim napovedim, še posebej če se odpravimo v severozahodni konec Slovenije. Zato imejmo pri sebi tudi kakšno vetrovko ali pelerino v nahrbtniku ali vsaj v avtomobilu za preobleči, če nas premoči. Najpomembnejše dejanje pa je, da pred odhodom preverimo vremensko napoved in tudi sproti občasno preverimo, kaj pravijo meteorologi. Saj veste, vreme je v toplem delu leta rado muhasto.

 

Vir: EIMV.

Kje smo najbolj ogroženi?

  • Nevarna so izpostavljena mesta, na primer polja, travniki, površine, kjer izstopamo.
  • V času nevihte se ne zadržujmo v bližini vode, v njej ali na njej, saj nas strela lahko doseže tudi po vodi. To pomeni, da se tedaj ne kopamo v jezerih, rekah, morju ali v bazenu, niti nismo na čolnu. V takšni situaciji predstavljamo visoko točko, torej smo v tistem trenutku lahko strelovod. Voda je dovolj prevodna, da se lahko, če strela udari v bližino, znajdemo v napetostnem lijaku. Umaknimo se v nižje rastje ali v objekte s strelovodno zaščito ‒ v hišo, lopa ni ustrezna. Tudi če smo na varnem v hiši (hiše morajo imeti po slovenski zakonodaji urejeno ozemljitev, ustrezno strelovodno zaščito in izenačitev potencialov ter izenačitve prenapetosti), se v času nevihte ni pametno tuširati, ročno pomivati posode ali kaj podobnega, saj se še vedno lahko pojavi prenapetost v trenutku udara strele v objekt. Čeprav hiše načeloma imajo vso potrebno zaščito, ta le zmanjšuje verjetnost poškodbe, ni pa popolna zaščita. Varno se je umakniti tudi v avtomobil.
  • Izogibajmo se visokim mestom, to so na primer grebeni in gorski vrhovi. Kako hude so lahko nevihte v gorah, vedo zelo dobro ljubitelji gora, katere je tam že ujela nevihta. Pogosto radi rečejo, da strele tam tako blizu švigajo, da bi jih lahko z rokami lovil. Nikar se ne zatecimo v skrivališče pod gorski previs – tja rada udari strela.
  • Drevesa v času nevihte niso varna zatočišča! Mišljena so predvsem visoka drevesa in takšna, ki stojijo sama. Zato se jim ognimo, nikoli v njihovo zavetje ne postavljajmo šotora. Če ne drugega, zaradi vetra, ki morda odlomi kakšno vejo in ta lahko pade na nas.
  • Izogibajmo se električnim predmetom ali napravam, ne stojmo v njihovi bližini in ne iščimo zavetja pod njimi (na primer daljnovodi, drogovi, javne svetilke, vetrne elektrarne, polnilnice ...).
  • Na sliki lahko vidimo, kje smo najbolj izpostavljeni tveganju.

     

    Vir: EIMV.

    Kaj naj storimo, da bomo čim bolj varni?

  • Takoj odložimo dežnik, pohodne palice in kovinske predmete. Teh se nikar ne dotikajmo!
  • Če nas zunaj ujame nevihta, se poskusimo zateči v hišo. Tam nikar predolgo ne stojmo med vrati ali pri oknu, ker si morda ogledujemo nevihtno dogajanje, saj to ni varno početje. Razni nadstreški in lope niso varni. Avtomobil je zelo dobra in varna rešitev, saj je Faradeyeva kletka.
  • Če smo v gruči, se razkropimo.
  • Če nimamo možnosti, da bi se zatekli v avtomobil ali hišo, je zelo pomembno, da takoj, ko smo odložili vse kovinske pripomočke, počepnemo z nogami čim bolj skupaj. Nikoli ne ležimo, hodimo ali stojimo! Bistveno je, da zavzamemo čim manj prostora, smo čim nižje in se s čim manjšo površino dotikamo tal. Če ne moremo čepeti, lahko tudi sedemo tako, da smo čim bolj stisnjeni k sebi, kot bi nas na primer zeblo. Če imamo pri sebi torbo ali blazino, lahko sedemo ali počepnemo nanjo. Temu se reče nevihtni položaj.
  •  

    Vir: EIMV.

    Kako izračunamo, kako daleč smo od nevihte

    Ko smo že na poti in zaslišimo grmenje, lahko ocenimo, koliko smo oddaljeni od nevihte. Grmenje slišimo približno od 15 do 25 kilometrov daleč. Opazujmo nebo. Ko vidimo blisk, lahko po času, ki preteče med bliskom in gromom, bolj natančno ocenimo, kako daleč smo od treskanja. Zvok se širi s hitrostjo 340 m/s. Zdaj lahko izračunamo, kako daleč smo od strele. Primer: med bliskom in gromom preteče 10 sekund, torej smo od strele oddaljeni 3.400 metrov. Če se čas med bliskom in gromom krajša, se nevihta približuje.

    5 hitrih o strelah:

    Strele so v Sloveniji prisotne čez celo leto, a sezona strel se začne v maju in konča septembra. Takrat so najpogostejše.

  • Strela lahko udari tudi večkrat na isto mesto, na primer v iste stavbe, iste vrhove gora, drevesa … To potrjuje tudi karta gostote strel.
  • Strela ne pride z jasnega. Nevihtni oblak je lahko od dveh do 16 kilometrov visoko. Mi se lahko nahajamo nekje, kjer je krasno sončno vreme. Nekje za planoto, 10 ali 15 kilometrov stran, pa se lahko odvija nevihta. Praviloma z zgornjega dela oblaka lahko potuje naboj povsem vodoravno tudi 15 kilometrov daleč in se obrne k zemlji, ko ga nekaj pritegne. V resnici pripotuje z nevihtnega področja. Rečemo pa takemu pojavu strela z jasnega.
  • Strele ločimo glede na mesto nastanka (med oblaki, med oblakom in zemljo, znotraj oblaka), glede na naboj (pozitiven in negativen) ter glede na potek strele (padajoče in dvigajoče).
  • Danes obstajajo teorije, ki pravijo, da je strela počelo življenja, saj s svojim učinkom vpliva na molekule, alanine pretvori v tirozine, ki so neke vrste osnovni gradniki naše DNK.

  • Prihodnjič: Kaj moramo storiti in kako si lahko pomagamo, če smo utrpeli udar strele (bodisi da so poškodovani ljudje bodisi elektronske naprave).

    Poskrbite, da boste o možnih udarih strel na vaši lokaciji pravočasno obveščeni prek SMS-a ‒ naročite se na brezplačno storitev Strela alarm. Predvsem pa moramo sami poskrbeti za preventivo in varnost, saj so obiski Telekomovih tehnikov v času koronavirusa omejeni.


    Podobni članki

     

    Nalaganje vsebine
    © 2017 Telekom Slovenije
    30. april 2020
    5166
    30. april 2020
    Kaj moramo vedeti, če nas na prostem ujame nevihta