Ker je letos še bolj vroče, kot je bilo lani in še eno leto prej, marsikdo razmišlja o nakupu klimatske naprave. Ker lahko večina sodobnih klimatskih naprav prostor tudi ogreva, je klima vsekakor ena od tistih naprav, ki postajajo nujen dodatek (skoraj) vsakega doma.
Običajno se zaplete že pri izboru. Katero? Za koliko denarja? In kakšne vrste naj bo? Ločena z zunanjim in notranjim delom ali preprosta prenosna, ki bo zadostovala za poletne mesece? Čeprav so prenosne klimatske naprave cenejše in ne zahtevajo montaže, običajno niso dovolj zmogljive in imajo še druge omejitve, zaradi katerih ne izpolnijo pričakovanj. O tem več v nadaljevanju, zdaj pa se osredotočimo na najpomembnejšo lastnost − moč.
Kolikšna naj bo hladilna moč?
Določanje samo po občutku ni priporočljivo, kajti (skoraj) gotovo boste razočarani, če na novo pridobljena in nameščena klimatska naprava prostora ne bo ohladila, kot ste pričakovali. Ali so vam celo obljubljali. Zato vzemite v roke svinčnik in začnite računati prostornine. Sobo po sobo, s pomočjo enačbe širina x dolžina x višina. Zaplete se lahko, če nimate ravnega stropa. Nekateri imamo v mansardnem stanovanju radi vidne tramove in odprt strop do špice strehe. To nekoliko zaplete izračun, a ne toliko, da ni rešljiv z znanjem osnovnošolske matematike. Da bo lažje, vzemimo primer sobe s stranicama 5 in 6 metrov ter višino 3 metre. Prostornina torej znaša 90 kubičnih metrov. Pomnožimo jo s 25 W/m3, da dobimo primerno moč 2,25 kW. Bo torej zadoščala vsaka klimatska naprava, ki ima večjo moč? Ni nujno. Če ima prostor veliko steklenih površin ali je slabše izoliran, potem pomnožite s 35 W/m3. Tokrat moč naraste na najmanj 3,15 kW. To pa še ni vse. Za vsako stalno prižgano napravo, računalnik, televizor prištejte po 50 W in za vsakega človeka, ki se bo v prostoru redno zadrževal, po 100 W. Praktično to pomeni, da je primerna klimatska naprava z močjo okoli 3,6 kW.
Gola moč ne pove veliko o učinkovitosti hlajenja (ali ogrevanja) stanovanja z več sobami. Najbolj učinkovito je imeti v vsaki sobi svojo notranjo enoto in eno močno zunanjo enoto, toda to ni vedno mogoče zaradi cene in instalacij. Če bo klimatska naprava ena sama, potem je še bolj pomembno, kam jo boste namestili, a tudi na optimalnem mestu bodo nekateri prostori preveč in drugi premalo ohlajeni. Zato je pomembno, da si vzamemo čas za izračun in razmislek, kajti premočna klimatska naprava bo porabila več energije, poleg tega pa bomo vanjo po nepotrebnem vložili preveč denarja. Kaj pa, če je prešibka? Potem soba ozirom objekt ne bo ohlajen, kot bi želeli.
Nasvet: Najboljši rezultat pri hlajenju prostorov boste dosegli, če bo klimatska naprava nameščena v prostoru, ki je najbolj izpostavljen soncu in vročini.
Kateri tip klimatske naprave naj izberem?
Najbolj običajna in dostikrat tudi najbolj učinkovita je deljena klimatska naprava, pri kateri sta zunanja in notranja enota ločeni in povezani z bakrenimi cevmi. Pri nekaterih modelih je lahko notranjih enot več, kar reši težavo hlajenja več sob, toda to zahteva več naporov pri montaži. Če je v prvem primeru največkrat dovolj luknja skozi fasadno steno, moramo v primeru več notranjih enot ustrezno daleč vleči bakrene cevi.
Poleg tega poznamo še prenosne klimatske naprave in naprave brez zunanje enote. Prenosne klimatske naprave so primerne za manjše prostore, saj so manj učinkovite in običajno imamo težave, kam odvesti topel zrak. Največkrat cev napeljemo skozi okno ali izvrtino v steni oziroma steklo. Podobne so klimatske naprave brez zunanje enote. Primerne so za zgradbe, pri katerih na pročelje ne moremo ali ne smemo namestiti zunanje enote. Da deluje, moramo v steno izvrtati dve večji luknji (premera med 16 in 20 cm), skozi kateri kroži zrak. Pri tej vrsti klimatske naprave je kompresor v prostoru, kar pomeni, da je nekoliko bolj glasna.
Nasvet: Za optimalno delovanje in največje udobje je pomembno, da je razlika med zunanjo in notranjo enoto največ od 5 do 8 stopinj Celzija.
Naj prostor po potrebi ogreva
Klimatizacija prostorov postaja nujnost, zato ni primerno kupovati klimatske naprave le za uporabo med nekaj vročimi meseci leta. Večina sodobnih naprav je sposobna prostor po potrebi ogrevati, kar je posebej primerno za prehodna obdobja med kurilno sezono in po njej.
Pri tem je treba razumeti še eno tehnično značilnost. Pri običajni klimatski napravi med ogrevanjem kompresor več čas deluje, dokler prostor ne doseže želene temperature. Takrat se ustavi in spet zažene, ko temperatura pade. Ker sodobnejša inverterska klimatska naprava spreminja in uravnava delovanje kompresorja glede na nastavljeno temperaturo, lahko deluje z manjšo močjo in je učinkovitejša. To se na koncu pozna pri računu za električno energijo.
Nasvet: Ko se odločate za klimatsko napravo, ki jo nameravate uporabljati za gretje, preverite najnižjo temperaturo, pri kateri še deluje.
Ko izračunamo potrebno moč in se odločimo za tip klimatske naprave, se prava izbira šele začne. Odločamo se glede na višino stroška, ki smo ga pripravljeni namenili za nakup in namestitev naprave, in na podlagi dodatnih tehničnih lastnosti, kot so letna poraba električne energije, razmerje energetske učinkovitosti (EER in COP) ter dodatnih funkcij, ki jih naprava nudi. Med temi je zadnje čase aktualna povezava v domače brezžično omrežje in možnost upravljanja na daljavo. Udobno se je namreč vrniti v prijetno ohlajen prostor.
Slovarček izrazov
Moč kW – fizikalna enota, določena kot delo, opravljeno v določenem času. Enota za moč je vat oziroma kilovat (1 kW je 1000 W). Vhodna moč (kW) – se nanaša na moč, ki jo klimatska naprava potrebuje, da sploh deluje. Hladilna moč (kW) – je količina toplote, ki jo klimatska naprava odvzame prostoru v določenem času. Ogrevalna moč (kW) – je količina toplote, ki jo klimatska naprava odda v prostor v določenem času. Poraba električne energije (kWh) – je celotna energija, ki jo klimatska naprava porabi za hlajenje ali ogrevanje v določenem času. Na podlagi tega lahko približno izračunamo strošek za električno energijo. Letna poraba (kWh) – ocena skupne porabe električne energije za hlajenje in ogrevanje v enem letu. EER – razmerje med hladilno in vhodno močjo.COP – razmerje med ogrevalno in vhodno močjo. 
