Laura Unuk: »Ko zapreš oči, vidiš šahovnico ter figure in v mislih odigraš partijo šaha, ne da bi gledal« (intervju)

Renata Anžič Trtnik 7. junij 2022 Čas branja članka: 5 min
/PublishingImages/intervju-laura-unuk-anzic-jun22-hero.jpg

Ko sva se dobili v prostorih Šahovskega kluba Ljubljana, je skozi vrata vstopila gospa, po videzu sodeč, krepko prek šestdeset let. »Jaz bi pa šah igrala. Težko je najti kje koga, ki bi učil. A vi učite? A niste vi tista s televizije? Kje se vpišem? ...« Ploha vprašanj, nanizana kot biseri na ogrlici. »Ja to je pa res lepo, da se tudi starejši zanimajo za šah,« kimajoče po odhodu vedoželjne gospe pokomentira sogovornica, velemojstrica te kraljeve igre Laura Unuk.

Še pred srečanjem sem jo dobila na telefon, ko se je ravno vrnila s šahovskega dogodka 10 držav. Po 10 letih so v ekipni tekmi kot država dekleta osvojila srebrno medaljo, vodila so do zadnjega kola, nato jim je za las ušla zlata medalja. Razlog? V smehu pove, da jutranja ura. »Šahisti nismo jutranje ptice, ponavadi je prva tekma ob treh popoldne, zadnjo v seriji pa smo začele ob deveti uri.«

Na vprašanje, zakaj sploh igrati šah, pove, da je »... šah več kot igra, poskusiti ga moraš razumeti. Najhujši stadij je osnovni, torej kako se premikajo figure – tu se hitro začneš spraševati, zakaj bi to sploh kdo hotel igrati. Čez ta stadij se je treba prebiti in potem igra postane tako fascinantna! Pozicij je več, kot je atomov v vesolju, razmišljanje na najvišji ravni koncentracije pomaga pri razvoju logike, krepitvi spomina, spodbuja tudi višji inteligenčni kvocient ... Celo življenje se ga učiš igrati!«

Laura Unuk je tudi študentka tretjega letnika biokemije v Ljubljani in vedno bolj jo vleče v profesionalni svet šaha. Ste vedeli, da so ustvarjalci iz Novega mesta natisnili šahovski set v 3D-tehniki, figure so namesto klasičnih slovenski literarni ali nacionalnih junaki in simboli, kraljico pa so poimenovali kar po Lauri? Pa še to: šah se trenira, da ne bo kdo v dvomih, in kdor ti pri tem pomaga, je trener. Da končno enkrat razjasnimo zadrege pri poimenovanjih.

Šahovska velemojstrica, mednarodni mojster ... če bi za vse tiste, ki se na šah ne spoznamo, te nazive prevedli v bolj znan jezik, torej v nazive, kakršnih smo vajeni iz sveta smučanja, skokov, košarke ..., kakšni nazivi bi to bili?

Šah delimo na ženske kategorije in absolutne, t. i. moške. Ženske lahko nastopamo med moškimi, moški pa ne med ženskami. Velemojstrica je najvišji ženski naziv, ki ga lahko dosežeš. Kot ženska lahko tekmuješ v moški konkurenci, tam sem osvojila naslov mednarodni mojster, ki je drugi najvišji naziv, nad tem je še mednarodni velemojster. Ženski nazivi so iz zgodovinskih razlogov »slabši« od moških. Če to prevedem npr. v alpske skoke, bi bila tam s svojim dosežkom med ženskami svetovna prvakinja, z moškim nazivom pa bi v moški skakalni konkurenci ravno morda dosegla uvrstitev v finale svetovnega prvenstva.

 

Koliko vam manjka do naziva mednarodni šahovski velemojster v absolutni kategoriji? Je to možno doseči?

Vse je mogoče. Če bi bila to moja služba in bi vsak dan vložila od pet do osem ur v treninge, poleg tega tudi v trening kondicije itd., bi mi to morda uspelo v štirih ali petih letih. Morda celo kaj prej, težko si predstavljam, kako hitro bi usvajala to znanje. Imamo trinajstletne velemojstre. Ti ne hodijo v običajno šolo, temveč že od nekaj let starosti počnejo samo to. Njihova šola je v celoti zasnovana na šahu, od prve do zadnje šolske ure.

Rusi?

Indijci, kar je presenetljivo, čeprav so Rusi velesila na tem področju.

Kako daleč greš lahko v šahu?

V šahu je pozicij več kot atomov v vesolju. Cilj šahista je poskusiti razumeti to igro. Le kako jo lahko človek sploh razume, če je prav vsaka pozicija drugačna, vsaka ima svojo idejo? Raziskujemo in poskusimo povezati znanje z neko neznano pozicijo.

 

Torej je šah bolj naravoslovna veda?

Ja, res bi lahko to rekli. Milan Vidmar (slovenski elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj; op. p.) je celo izjavil, da je šah šport, znanost in umetnost. Znanost v smislu raziskovanja in poskušanja razumeti ter umetnost, ker vsak piše svoj individualni pristop, vsaka pozicija je umetnina, nihče prej ni mogel uporabiti te ideje.

Najbrž ste že siti vprašanj v zvezi z Netflixovo serijo Damin gambit, ampak nekaj me pa res muči: ali se vam šahistom res v možganih vrti film vseh možnih kombinacij in postavitev šahovskih figur?

Šah je bil v tej seriji ekstremno dobro predstavljen, končno se mi je zdel prikaz realističen. Saj obstajajo šahovski filmi, na primer Iskanje Bobbyja Fischerja, Pawn Sacrifice ..., ampak tam se mi je zdelo vse površno prikazano, v tej seriji pa je šel režiser v takšne detajle ... vsaka pozicija na šahovnici je imela svojo zgodbo, celo nekdanji svetovni šahovski prvak Garij Kasparov jim je pomagal. No, glede vizualizacije ... vse je tako, kot je prikazano. Ko zapreš oči, vidiš šahovnico ter figure in v mislih odigraš partijo šaha, ne da bi gledal.

 

Si brez težav zapomnite, kje stoji kakšna figura?

Ja. Veliko je šahistov, velemojstrov, ki potem, ko nasprotnik odigra potezo, začnejo gledati v strop, ne gledajo pozicije. Boljšo sposobnost ko imaš, da vidiš kombinacije in računaš, boljše rezultate dosegaš.

Kako zelo ste utrujeni po neki takšni večdnevni tekmi, ko vsak dan igrate več ur?

Ja, če igraš deset dni, vsak dan traja partija od tri do šest ur, izjemno, vendar to še ni vse. Moraš se pripravljati na tekmo, tu je veliko stresa, po tekmi sledijo analize ... Res je naporno, pogosto slabo spim, ker so možgani tako aktivni. Navadila sem se, da pred spanjem pogledam kak film, da preusmerim pozornost in da umirim možgane.

Kakšna šahovnica je dobra?

Meni je najljubša lesena, malo dvignjena, pa da je figura v spodnjem delu obtežena, da ne pade, ko jo premakneš.

Katera figura pa je najpomembnejša?

Kralj. Če ga izgubiš oziroma ti nasprotnik da mat, si izgubil partijo. Lahko izgubiš vse druge figure in ni nujno, da boš izgubil partijo. Je najmočnejša figura, čeprav se ima možnost najmanj premikati, samo za eno polje v vsako smer.

Kaj loči nadpovprečnega šahista od povprečnega? Kje nastane razlika med njima?

Razmišljam, kaj loči svetovnega prvaka v šahu od preostalih sicer tudi vrhunskih sotekmovalcev ... Zagotovo izjemna ljubezen do šaha, ta goreča želja, da bi se kar najprej učil in naučil nekaj novega. Drugo je disciplina, ni dovolj le želja, tega se je treba potem lotiti. Tretje pa je, da skrbiš za svoje fizično in mentalno zdravje. Šah je psihološka igra, povzroča veliko stresa. Treba je biti pripravljen na vse vzpone, padce, šoke ... pa tudi da imaš kondicijo, da sploh zdržiš na primer šest ur igranja na najvišji ravni. Rekla bi tudi hitro opazovanje neznanja s tem, kar znaš. To možgani počnejo nezavedno. Težko je to pojasniti, kup majhnih detajlov je, ki ga dvignejo nad druge.

Če bi morala v enem stavku popolnega nevedneža navdušiti za šah, da bi ga začel igrati, kaj bi mu rekla?

Uf, to moram pa malo razmisliti ... Aha, že vem: med eno šahovsko partijo se lahko porabi 6.000 kalorij.

 

Kje se lahko vpišem?

(Smeh)

Raje tekmujete v živo ali proti računalniku?

Absolutno v živo, čisto drugače je. Računalnik ti pomaga razumeti šah, da se učiš, če pa igraš proti njemu, boš 99-odstotno izgubil. Močnejši so od nas. Mi šahisti v eni minuti vidimo na primer 10 potez, računalnik vsaj 50. Računalnik ne dela napak, človek pa in to je tisto, zaradi česar je v živo igrati tako posebno, ta psihološka igra.

Telekom Slovenije v sodelovanju z vami za svoje uporabnike nudi šahovski tečaj.

Zelo sem zadovoljna, da je prišlo do tega sodelovanja, saj žal v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah skoraj nimamo več šahovskih krožkov. Sama sem imela srečo, da sem hodila v takšno osnovno šolo, kjer sem lahko obiskovala šahovski krožek. Tam me je učitelj učil, kako razumeti različna premikanja figur. Srečo sem imela. Če nimaš v šoli krožka, je tudi za starše velika obremenitev, da otroka nekajkrat na teden vozi igrat šah nekam drugam. Tudi težje vzpostaviš prvi stik s šahom, če nimaš te možnosti že v šoli. S tem tečajem dejansko ponudimo vsem priložnost, da se s šahom seznanijo, še posebej to olajša tistim, ki nimajo krožkov ali društev v svojem kraju. Tako si šah »pripeljemo« prav v svoj dom.

kupi

Kdo na svetu je oseba, za katero bi si resnično želeli, da bi sedela na nasprotni strani šahovnice?

Nisem tako tekmovalen tip človeka, tako da bi takšno osebo videla raje ob sebi na isti strani šahovnice. No, morda bi izbrala kar Milana Vidmarja. On je za šah naredil zelo veliko, vsi so mu priznavali velik talent za šah. On je bil izjemno inteligenten. Rada bi igrala z njim, da bi videla, kako je on gledal takrat na šah, saj je danes ta pogled drugačen. Bil je velemojster šaha, eden največjih šahistov na svetu, med desetimi najboljšimi v tistem času.

Verjetno pa jih je tudi že nekaj, ki pa bi radi sedeli ob vas.

Tega ne vem, še nisem slišala, bi me pa zelo razveselilo, da bi kdaj koga tako motivirala za šah, da bi zato vzniknila ta želja.

 


Nalaganje vsebine
© 2021 Telekom Slovenije
7. junij 2022
5933
13. junij 2022
Laura Unuk: »Ko zapreš oči, vidiš šahovnico ter figure in v mislih odigraš partijo šaha, ne da bi gledal« (intervju)