Ob movembru predsednik društva OnkoMan polaga na srce: »Moje sporočilo moškim je, da v onkoloških vodah ni časa za pogum, ampak je čas za ukrepanje.«

Renata Anžič Trtnik 4. november 2021 Čas branja članka: 6 min
/PublishingImages/movemember-anzic-nov21-hero.jpg

Matej Pečovnik je nanizal 44 let. Srčni utrip mu dvigne kakšna napeta nogometna tekma, v veselje so mu kolesarjenje in obiskovanje hribov ter gora, njegova nežna plat pa dobi priložnost, kadar je varuška trem nečakinjam. Pove, da je tudi predsednik društva OnkoMan. Tu se lahko zamislimo. Običajno v takšne vode ne zaide človek, ki nima zdravstvenih težav. Šele 26 let je bil star, ko so mu diagnosticirali raka. Pove, da svojih članov ne sprašujejo, kakšne vrste raka imajo, čeprav je november posebej namenjen osveščanju o najpogostejših rakih, ki prizadenejo moške, in poudari, da je pomembno, da vedo, na koga se obrniti z vprašanji in v stiski. V društvu jih želijo opogumljati in jim stati ob strani.

Ste pred diagnozo sploh kdaj v življenju pomislili, da bi bili lahko tudi vi eden od obolelih za rakom?

Pred diagnozo nisem niti vedel, kaj onkologija pomeni, in v teh mlajših letih mi to ni prišlo na pamet. Moja diagnoza je bila Hodgkinov limfom, ki je rak limfatičnega sistema in je eden izmed redkejših rakov.

Kaj se je dogajalo pred tem? Ste začutili, da nekaj ni v redu?

Pred diagnozo sem se ponoči nenormalno potil, imel povišano telesno temperaturo, na vratu pa se mi je pojavila bulica, ki je prej tam ni bilo, in to je bil eden izmed razlogov, da sem obiskal osebno zdravnico, ki me je nato poslala na dodatne preiskave v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so po katastrofalni krvni sliki najprej mislili, da sem zbolel za levkemijo. Natančne diagnoze mi v Slovenj Gradcu niso mogli postavili in so me poslali na dodatne preiskave na Onkološki inštitut, kjer so mi po dodatnih preiskavah postavili diagnozo Hodgkinov limfom. Zdravljenje je trajalo od aprila do oktobra in je zajemalo operacijo, kemoterapije in obsevanja. Po končanih terapijah so bili izvidi vseh mojih kontrol dobri.

 

Velikokrat slišimo, da ima zdrav človek veliko želja, bolan samo eno ...

Zdravi imamo nešteto želja, ampak ko ti postavijo diagnozo rak je želja res samo ena. Sploh če se ti to zgodi v takšnih letih, je to razlog za globok razmislek o dogodkih, ki so privedli do tega. Po uspešnem boju z limfomom sem želel pomagati drugim. Zato sem se vključil v društvo in z nasveti ter izkušnjami želim pomagati drugim. Na društvu OnkoMan pa želimo znake, ki privedejo do bolezni, izpostaviti na tak način, da jih bodo poznali vsi, saj samo tako lahko rešujemo življenja.

Zapisali ste: »Sam na to gledam kot na manjšo zamudo letala na poti na lepše ali celo na prebookiranje leta iz ene na drugo lepšo, bolj srčno, veselo in srečno destinacijo.« Kakšni ste bili pred boleznijo, ste drugače razmišljali?

Pred boleznijo je bil fokus v življenju živeti običajno mladostniško življenje. Se pravi, da so bile prioritete drugačne, kot so bile po bolezni. Po bolezni so se stvari pri meni spremenile do te mere, da sem želel pomagati drugim, ki so v podobnem položaju. Seveda najdem tudi čas zase in svoje hobije, ampak ko pa pride klic v stiski, se vedno z največjim veseljem odzovem in sem najbolj ponosen na to, da lahko s svojimi izkušnjami pomagam drugim. Destinacija pomoč je pri meni vedno na sporedu!

Kaj po vašem pripelje do take bolezni?

Do tako hude bolezni verjetno pripelje več stvari, ki skupaj prispevajo k takšni diagnozi. Tako kot naše telo potrebuje gibanje, potrebuje tudi počitek. Prepričan sem, da nam v tempu življenja, ki ga živimo, ne uspe dovolj počivati in zato smo preveč izpostavljeni stresu, ki je eden izmed glavnih dejavnikov za nastanek rakavih obolenj. Vse naše navade in razvade, ki so opisane v evropskem kodeksu proti raku in vsebujejo 12 nasvetov za zmanjšanje tveganj za razvoj rakavih obolenj, je potrebno jemati resno in jih resnično kar najbolj zmanjšati. Potrebno je poslušati svoje telo in mu dati tisto, kar potrebuje. Vsekakor pa je potrebno stres zmanjšati na minimum in dati telesu dovolj počitka.

 

V nesreči res spoznamo prave prijatelje?

V nesreči res spoznamo prave prijatelje. Sam sem eden izmed srečnih, ki je imel srčno podporo tako družine, sorodnikov, kot prijateljev. Nekateri so se umaknili, ker niso vedeli, kako se obnašati, spet drugi pa so bili še večji bojevniki od mene in so mi bili na voljo vseskozi in me podpirali z vsem, kar so lahko dali.

Kakšno je vaše sporočilo moškim?

Moje sporočilo moškim je, da v onkoloških vodah ni časa za pogum, ampak je čas za ukrepanje. Vsak dan je pomemben in pravočasno odkrivanje res rešuje življenja. Bodimo pogumni, pojdimo pravočasno k osebnem zdravniku, da bo bolezen odkrita v nižjih stadijih. Ob vsakem rešenem življenju družina obdrži svojega očeta, brata, dedka … Čas je, da začnemo izkazovati svoj pogum tudi na področju zdravstva.

Se zadržanost moških do govorjenja o težavah, čustvih morda kaj rahlja ali bo preteklo še veliko vode, da se bo tudi to obrnilo na bolje?

Še vedno nas je premalo, da bi lahko bili glasni do te mere, kot so glasne punce, ampak je pa tudi dejstvo, da je bilo naše društvo ustanovljeno pred petimi leti, in prepričan sem, da bomo čez kakšno leto ali tri glasni tudi mi. Zelo mi je všeč, da se razvijamo, da se vsako leto priključi nekdo, ki nam pomaga biti glasnejši. V društvu smo zadovoljni z našim napredkom in vsekakor bomo mirno in pogumno delali naprej.

Kje v društvu vidite največji izziv pri tej problematiki

Največji izziv vidimo v nas moških samih, ker predolgo odlašamo z obiskom zdravnika. Enkrat, ko bodo znaki bolezni poznani vsem, bo tudi zgodnje odkrivanje lažje in zdravljenje bo uspešnejše.

 

Kako pa ste sami doživeli kolesje zdravstvenega sistema? Kaj bi svetovali vsakomur, ki se znajde pred težavo?

Naš zdravstveni sistem je v mojem primeru odreagiral odlično, saj je od sprejema do operacije poteklo 14 dni. Sam nimam negativnih izkušenj, od odličnih zdravnikov onkologov, do srčnih sester in osebja, ki je skrbelo zame v času zdravljenja. Vsakomur, ki se znajde v podobnem položaju, bi svetoval, da vztraja pri rešitvi njegovih problemov.

Kaj vam kot društvu pomeni podpora Telekoma in Xiaomija pri vaših prizadevanjih?

Podpora Telekoma in Xiaomija nam pomeni ogromno, ker lahko s takimi donacijami mirno in pogumno pripravljamo nove drzne projekte.

kupi


Ali ste vedeli?

Zaščitni znak meseca novembra so brki, ki si jih moški pustijo rasti v podporo gibanja. Cilj mednarodnega gibanja je osveščati javnost o zdravju in boleznih, ki prizadenejo moške. Mustache (angleško) + november = movember. Vse se je začelo leta 2003 v Avstraliji, danes je razširjeno po celem svetu in združuje prek pet milijonov ljudi. Rak prostate je najpogostejši rak moških, predvsem starejših; več kot dve tretjini bolnikov je starejših od 65 let. Na leto ga v Sloveniji diagnosticirajo pri okrog 1.500 moških.

Preberite še

  • Pravi junaki živijo med nami – preživel raka na modih, danes pa pomaga drugim
  • Aplikacije za prave moške

  • Nalaganje vsebine
    © 2021 Telekom Slovenije
    4. november 2021
    5798
    5. november 2021
    Ob movembru predsednik društva OnkoMan polaga na srce: »Moje sporočilo moškim je, da v onkoloških vodah ni časa za pogum, ampak je čas za ukrepanje.«